NA KOŽO
Češko pivo
Nekaj malega so za tako izrazito češko pivovarsko prevlado krive tudi Slovenske novice.
Odpri galerijo
Te vrstice nastajajo na mednarodni dan piva. Sleherni prvi avgustovski petek je namenjen čaščenju te najbolj priljubljene in razširjene nizkoalkoholne pijače na svetu. Tudi s častitljivo starostjo več tisoč let, saj so pivo goltali že stari Egipčani, v Sloveniji segajo prvi pisni dokazi o varjenju piva v leto 1160. Nič čudnega, da smo na lestvici evropskih držav z domala 80 litri letno popite rahlo grenkaste tekočine na prebivalca na visokem devetem mestu, za ovratnik pa dihamo Estoncem, Ircem, Poljakom, Avstrijcem, Nemcem, le Čehi so s 143 litri piva po glavi daleč spredaj.
In – ne boste verjeli! – nekaj malega so za tako izrazito češko pivsko prevlado krive tudi Slovenske novice. Po zaslugi našega Francija Stresa, novinarja, ki ga žal že nekaj let ni več, njegov pepel smo njemu na ljubo raztresli po Piranskem zalivu. Kajpak slovenskem! Stres je bil od hudiča izviren, njegov smisel za to, kaj je prava novinarska zgodba, pa izjemen. Posebej v poletnih mesecih, ko štofa za pisanje hitro zmanjka. Buče, paradajzi in kumare velikanke imajo omejeno količino, telički trojčki ali četverčki pa so razen v politiki bolj kot ne redkost. In takrat se pojavi Franci z novico, da so Čehi izumili pravo pravcato pivo v prahu. Senzacionalno odkritje da mu je sredi vročega poletja sporočila mrzla sestrična s Češke, vse pa da je še ekskluziva, ki je segla bojda le do nemških pivovarn, koder pokajo od zavisti in jeze. Franci je kajpak spisal zgodbo v svojem stilu. V glavni vlogi je bil ekskluzivni recept: za pecilni prašek veliko vrečico skrivnostnega prahu streseš v pollitrski vrček, napolnjen z navadno vodo. Pozor, mora biti čista H20, ki se jo potem pomeša z leseno žlico, da ne pride do oksidacije (!). Franci je pomislil tudi na peno. Nastane po nekaj minutah, ko krigel počiva v hladilniku. Nakar smo objavili. Na zadnji strani. Nobene težave ni bilo, nihče ni tožil zavoljo bolečin; lahko bi le, ako ga je trebuh bolel od smeha.
A glej ga, zlomka! Čez par dni sta pisanje Novic povzela dva resna dnevnika. Za vsak slučaj v rubrikah »saj ni res, pa je«. Nekaj kasneje je senzacijo objavila tudi priznana svetovna tiskovna agencija; češko pivo v prahu je postajalo dejstvo. Ne dokončno, Stres je žal prezgodaj odšel, da bi mu pribil še piko na i. Mu bo pa kdo drug, o tem sem prepričan. Izum je za današnji čas predober, da bi bil neresničen.
In – ne boste verjeli! – nekaj malega so za tako izrazito češko pivsko prevlado krive tudi Slovenske novice. Po zaslugi našega Francija Stresa, novinarja, ki ga žal že nekaj let ni več, njegov pepel smo njemu na ljubo raztresli po Piranskem zalivu. Kajpak slovenskem! Stres je bil od hudiča izviren, njegov smisel za to, kaj je prava novinarska zgodba, pa izjemen. Posebej v poletnih mesecih, ko štofa za pisanje hitro zmanjka. Buče, paradajzi in kumare velikanke imajo omejeno količino, telički trojčki ali četverčki pa so razen v politiki bolj kot ne redkost. In takrat se pojavi Franci z novico, da so Čehi izumili pravo pravcato pivo v prahu. Senzacionalno odkritje da mu je sredi vročega poletja sporočila mrzla sestrična s Češke, vse pa da je še ekskluziva, ki je segla bojda le do nemških pivovarn, koder pokajo od zavisti in jeze. Franci je kajpak spisal zgodbo v svojem stilu. V glavni vlogi je bil ekskluzivni recept: za pecilni prašek veliko vrečico skrivnostnega prahu streseš v pollitrski vrček, napolnjen z navadno vodo. Pozor, mora biti čista H20, ki se jo potem pomeša z leseno žlico, da ne pride do oksidacije (!). Franci je pomislil tudi na peno. Nastane po nekaj minutah, ko krigel počiva v hladilniku. Nakar smo objavili. Na zadnji strani. Nobene težave ni bilo, nihče ni tožil zavoljo bolečin; lahko bi le, ako ga je trebuh bolel od smeha.
A glej ga, zlomka! Čez par dni sta pisanje Novic povzela dva resna dnevnika. Za vsak slučaj v rubrikah »saj ni res, pa je«. Nekaj kasneje je senzacijo objavila tudi priznana svetovna tiskovna agencija; češko pivo v prahu je postajalo dejstvo. Ne dokončno, Stres je žal prezgodaj odšel, da bi mu pribil še piko na i. Mu bo pa kdo drug, o tem sem prepričan. Izum je za današnji čas predober, da bi bil neresničen.
