NA KOŽO
Digitalizacija
Tudi pri digitalizaciji ni vse zlato, kar se sveti, čeprav nam je olajšala življenje.
Odpri galerijo
Veso Stojanov
FOTO: Leon Vidic
Beseda digitalizacija je v zadnjih letih dobila pomen, ki naj bi predstavljal napredek, boljšo organiziranost, delovanje, učinkovitost … – skratka, brez tega nam grozita samo nazadovanje in vrnitev daleč v preteklost. V času koronakrize je digitalizacija res rešila marsikatero težavo, s katero bi bili soočeni, če ne bi bili oboroženi z računalniki in ustreznimi aplikacijami za delo z njimi. Mnogi, denimo, ne bi mogli delati od doma, da ne govorimo o šolanju otrok in mladine na daljavo, kupovanju, naročanju hrane. Skratka, digitalizacija nam je v marsičem močno olajšala vsakdanje življenje.
V zadnjih dneh smo lahko spet pogosteje slišali besedo digitalizacija. In sicer v povezavi z zakonom, ki naj bi digitaliziral tudi mobilnost. Kaj naj bi to pomenilo, nam še nihče ni prav zadovoljivo pojasnil, saj se je spor vnel pravzaprav okrog tega, da bi s sprejetjem tega zakona dovolili Uberju, da vstopi na slovenski trg taksi prevozov. Uber je podjetje, ki skrbi za računalniško platformo, s pomočjo katere bi bil lahko vsakdo prevoznik oseb v javnem prometu, in to s kakršnim koli vozilom. Na ta način naj bi se bistveno pocenili taksi prevozi po mestu in zato naj bi bila tovrstna digitalizacija dobrodošla za vse ljudi.
A ne prav za vse, na drugi strani trdijo nasprotniki. Treba je pogledati tudi na drugo, bolj temno stran digitalizacije. Izkoriščanje delavcev, tudi voznikov Uberja, ki vozijo za mizerno plačilo. Naštevajo primere, da Uberja po navadi ni tam, kjer bi moral spoštovati zakone o zaščiti in pravicah delavcev. V Londonu pred tedni Uberju zaradi nasprotovanja taksistov in nespoštovanja delavskih pravic niso podaljšali dovoljenja za delovanje. Zaradi njega so bili že številni protesti v Španiji in Nemčiji. Ko so v Barceloni uzakonili, da morajo imeti Uberjevi vozniki vsaj 15-minutni počitek, se je Uber sam umaknil.
Tudi v drugih panogah, v spletnem nakupovalnem velikanu Amazon, na primer, poročajo, da ima digitalizacija za zaposlene zelo drugačno plat. Delavci niso smeli niti na stranišče in so malo potrebo opravljali kar v steklenice, sicer bi jih odpustili. Torej, tudi pri digitalizaciji ni vse zlato, kar se sveti.
V zadnjih dneh smo lahko spet pogosteje slišali besedo digitalizacija. In sicer v povezavi z zakonom, ki naj bi digitaliziral tudi mobilnost. Kaj naj bi to pomenilo, nam še nihče ni prav zadovoljivo pojasnil, saj se je spor vnel pravzaprav okrog tega, da bi s sprejetjem tega zakona dovolili Uberju, da vstopi na slovenski trg taksi prevozov. Uber je podjetje, ki skrbi za računalniško platformo, s pomočjo katere bi bil lahko vsakdo prevoznik oseb v javnem prometu, in to s kakršnim koli vozilom. Na ta način naj bi se bistveno pocenili taksi prevozi po mestu in zato naj bi bila tovrstna digitalizacija dobrodošla za vse ljudi.
A ne prav za vse, na drugi strani trdijo nasprotniki. Treba je pogledati tudi na drugo, bolj temno stran digitalizacije. Izkoriščanje delavcev, tudi voznikov Uberja, ki vozijo za mizerno plačilo. Naštevajo primere, da Uberja po navadi ni tam, kjer bi moral spoštovati zakone o zaščiti in pravicah delavcev. V Londonu pred tedni Uberju zaradi nasprotovanja taksistov in nespoštovanja delavskih pravic niso podaljšali dovoljenja za delovanje. Zaradi njega so bili že številni protesti v Španiji in Nemčiji. Ko so v Barceloni uzakonili, da morajo imeti Uberjevi vozniki vsaj 15-minutni počitek, se je Uber sam umaknil.
Tudi v drugih panogah, v spletnem nakupovalnem velikanu Amazon, na primer, poročajo, da ima digitalizacija za zaposlene zelo drugačno plat. Delavci niso smeli niti na stranišče in so malo potrebo opravljali kar v steklenice, sicer bi jih odpustili. Torej, tudi pri digitalizaciji ni vse zlato, kar se sveti.
