Država je pokleknila

Spomnimo: pred epidemijo smo starši osnovnošolcev kar naprej brundali nad pretežkimi šolskimi torbami, nad preveliko količino domačih nalog, se pritoževali, da moramo otroku vse prevečkrat nuditi pomoč pri izpolnjevanju šolskih obveznosti, negodovali nad prevelikimi razredi, moja generacija staršev izvaja že lep čas tudi silovit pritisk na učiteljski zbor, zahtevamo, da naše otroke učijo, vzgajajo, za nameček pa še pazijo v obliki podaljšanega bivanja in popoldanskega varstva, pri čemer pa jim jemljemo, na račun sprejetih otrokovih pravic, ne pa dolžnosti, prepotrebno avtoriteto ter spodkopavamo njihovo strokovno znanje in presojo. Če je treba, pridemo v šolo tudi z odvetnikom, da bo mali frajer ja dobil najlepšo oceno?!

Pa saj je prav moja generacija že zdavnaj poskrbela in učitelju odvzela status božanstva, ta status pa podelila otrokom. In če je prej učitelj otroku primazal tudi kakšno vzgojno, je danes povsem obratno, danes mali bogovi vlečejo za ušesa učitelje. Ker smo tako želeli starši. S tem pa tvegali, da bo naša prihodnost, kot pravimo otrokom, nespoštljiva, razvajena, koristoljubna in vzvišena. Posplošujem zavestno, saj je zadnje čase to tako priljubljeno. Udrihanje čez vse in posploševanje, ne pa kritična presoja in zaupanje znanosti, je namreč prispevalo, da smo mesece pritiskali na odločevalce, naj odpro že šolska vrata, ker ne zdržimo več, in ker se morajo naši otroci družiti, pa čeprav je vrstniškega nasilja čisto preveč po naših šolah.

In ta so se res odprla. Pri čemer pa smo vsi tisti, ki imamo doma zdrave otroke, pozabili kratko malo tudi na tiste, ki so zaprti na pediatrični kliniki. Kjer imajo od novembra porast otrok z večorganskim vnetnim sindromom, ki so preboleli covid brez vsakršnih simptomov, potem pa se jim je čez čas vnela srčna mišica. Njihovi starši, z enim izmed njih smo se pogovarjali, šolskih vrat še ne bi odpirali: »Glede na to, da številni ukrepov ne jemljejo resno, je moj otrok doma zagotovo bolj varen. Zato se tudi ne strinjam s pobudo za ustavno presojo tistih staršev, ki se jim zdi šolanje na daljavo neprimerno. Kaj pa mi, ki se s tem ne strinjamo? Ali nas bo država zaščitila ali pa bo že spet pokleknila pod pritiski radikalnejšega dela javnosti, ki zanika virus in ki ji je lastna svoboda pomembnejša od splošne zdravstvene varnosti?«