NA EKS
Figa v žepu namesto na jedilniku
Gospa z državne davčne uprave in številnih drugih služb okoli naselja, ki redno parkirajo pred našim blokom, niti znak, da jim bo konjička odpeljal pajek, ne ustavi.
Odpri galerijo
Ker so fige zdrave, bolj spadajo na jedilnik kot v žep. FOTO: Guliver/Getty Images
Pred blokom, v katerem stanujem, je klopca. Zelena. Za njo, ob robu parka, po katerem divjajo razigrani psi in še bolj njihovi lastniki in lastnice in sprehajalke, pa še ena. Na njej večinoma posedajo mladi, okoli njih pa se kadi, kot bi bili Turki. Pa niso. Pridejo od vsepovsod. Le iz Turčije jih ni. Malo si spočijejo, malo pokadijo, nato – na vsake kvatre enkrat – mimo pripelje policijski avto, mladci so nekaj dni prestrašeni, nato pa se dogajanje ponovi. Ne glede na vse pa sem še kar zadovoljna. Tako kot večina blokovskih sostanovalcev. No, razen nekaj izjem, ki pravilo le potrjujejo.
Prebiram, da so nekatere starejše ljubljanske stanovanjske soseske v precej klavrnem stanju. Ploščadi zamakajo, drevje je neobrezano, parkirišča so neurejena in pozimi nesplužena. Tudi zato, ker ni urejeno lastništvo, zato se za njihovo vzdrževanje nihče ne čuti pristojnega. Vprašanje določitve pripadajočih zemljišč zdaj postopoma, ampak res zelo zelo postopoma, rešujejo na okrajnem sodišču.
Prebiram, kako do dodelitve pripadajočih zemljišč, denimo na ljubljanski Bratovševi ploščadi, ne morejo rešiti problematike nelegalnih voženj in parkiranja, celovita sanacija kljub izdelani projektni dokumentaciji stoji tako zaradi problematike pripadajočih zemljišč kot tudi zaradi ključa delitve financiranja obnove strehe (lastniških) garaž in (javne) ploščadi. Na Glinškovi ploščadi pri večjem nalivu voda bruha iz jaškov. Jaške in cevi bi bilo treba očistiti, a površina ni v lasti MOL. Tudi javne padavinske kanalizacije ne upravlja občina. Podobno je tudi na draveljskih Brilejevi in Kunaverjevi, kjer je ob dežju mogoče »občudovati« podzemeljske slapove. Ali pa: eden od podhodov pod Celovško je le delno razsvetljen, in to zato, ker za en del ni razrešeno lastništvo. Bežigrajska ploščad pri Plavi laguni propada skupaj s tekočimi stopnicami. V Savskem naselju pa se dušijo v pločevini, a težav s parkiranjem ne morejo rešiti zaradi nedoločenih funkcionalnih pripadajočih zemljišč, je zapisal kolega z Dela Aleš Stergar. Lahko bi rekla, jesenski mestni vsakdan pač … a na žalost se ta dan vleče že zelo zelo dolgo in bi bil še skrajni čas, da bi se kar koli na področju parkiranja v našem sicer po mnenju oblasti najlepšem mestu tudi že začelo urejati …
No, pa smo v Savskem naselju. Veliko, res veliko jih benti nad parkirnim neredom. Da morajo parkirni red delati stanovalci sami, ki odganjajo nekatere nevestne parkirne nemarneže, ki parkirajo, kakor se jim zljubi, ali pa po zelenicah ali pa, kot bi se »krava usr**a«, je že dolgo realnost. Da redarjev ni, je drugo dejstvo. Vprašanje, zakaj jih ni, pa prav tako ostaja neodgovorjeno. Pa da ne bodo »krivi« le redarji. Ne, nikakor ne, najbolj krivi so nevzgojeni in nekulturni ljudje, ki kljub postavljenemu znaku, da je parkirišče zasebno, namenjeno lastnikom stanovanj, parkirajo vsak petek in svetek ter vsepovprek. Tako na primer gospa z državne davčne uprave in številnih drugih služb okoli naselja, ki redno parkirajo pred našim blokom, niti znak, da jim bo konjička odpeljal pajek, ne ustavi. In pravzaprav je srž težav s parkiranjem po mestnih naseljih predvsem v nekulturi ljudi, ki ne upoštevajo nobenega znaka, nobenega pravila, skratka nič in nikogar?! Se mi zdi, da jih vodi le misel jaz, edini jaz!
Zdaj pa k figi. Figi v žepu! Namreč. Pred časom je na vrhovno oblast v Ljubljani, mestni svet, romal dopis, v katerem je svetnik Milan Jakupovič »vložil« vprašanje glede ureditve parkirne in prometne problematike v ljubljanskem Savskem naselju. Sledil je odgovor, ki ga stanovalci Savskega naselja niso prav veseli. Prvič: da Mestna občina Ljubljana ne načrtuje gradnje podzemne garaže v Savskem naselju; drugič: slab odziv etažnih lastnikov na pred leti izvedeno anketo o zainteresiranosti za nakup/najem parkirnega mesta. Na občini so zapisali, da so 1350 etažnim lastnikom razposlali vprašalnik o zainteresiranosti za najem ali nakup, a glej ga, zlomka, prejeli so le odziv 128 etažnih lastnikov … »Tako nizko število zainteresiranih pa ne upravičuje nadaljnjih aktivnosti za gradnjo podzemne garaže (ta je sicer po veljavnih načrtih dopustna),« so še zapisali vrhovni oblastniki slovenskega glavnega mesta.
In potem se sprašujem, kdo in kje so tisti, ki nenehno bentijo nad parkirnim neredom v Savskem naselju. In si še mislim, koliko izdelkov iz fig, ki jih stisnjene držijo po žepih različni nergači, medtem ko bentijo, bi lahko naredili za brezdomce ali tiste, ki so lačni. In ko dodam še fige iz žepov po drugih krajih po državi, bi Slovenija lahko zagotovo postala svetovna izvoznica fig številka 1, kar pa tudi ni mačji kašelj, kaj.
Prebiram, da so nekatere starejše ljubljanske stanovanjske soseske v precej klavrnem stanju. Ploščadi zamakajo, drevje je neobrezano, parkirišča so neurejena in pozimi nesplužena. Tudi zato, ker ni urejeno lastništvo, zato se za njihovo vzdrževanje nihče ne čuti pristojnega. Vprašanje določitve pripadajočih zemljišč zdaj postopoma, ampak res zelo zelo postopoma, rešujejo na okrajnem sodišču.
Prebiram, kako do dodelitve pripadajočih zemljišč, denimo na ljubljanski Bratovševi ploščadi, ne morejo rešiti problematike nelegalnih voženj in parkiranja, celovita sanacija kljub izdelani projektni dokumentaciji stoji tako zaradi problematike pripadajočih zemljišč kot tudi zaradi ključa delitve financiranja obnove strehe (lastniških) garaž in (javne) ploščadi. Na Glinškovi ploščadi pri večjem nalivu voda bruha iz jaškov. Jaške in cevi bi bilo treba očistiti, a površina ni v lasti MOL. Tudi javne padavinske kanalizacije ne upravlja občina. Podobno je tudi na draveljskih Brilejevi in Kunaverjevi, kjer je ob dežju mogoče »občudovati« podzemeljske slapove. Ali pa: eden od podhodov pod Celovško je le delno razsvetljen, in to zato, ker za en del ni razrešeno lastništvo. Bežigrajska ploščad pri Plavi laguni propada skupaj s tekočimi stopnicami. V Savskem naselju pa se dušijo v pločevini, a težav s parkiranjem ne morejo rešiti zaradi nedoločenih funkcionalnih pripadajočih zemljišč, je zapisal kolega z Dela Aleš Stergar. Lahko bi rekla, jesenski mestni vsakdan pač … a na žalost se ta dan vleče že zelo zelo dolgo in bi bil še skrajni čas, da bi se kar koli na področju parkiranja v našem sicer po mnenju oblasti najlepšem mestu tudi že začelo urejati …
No, pa smo v Savskem naselju. Veliko, res veliko jih benti nad parkirnim neredom. Da morajo parkirni red delati stanovalci sami, ki odganjajo nekatere nevestne parkirne nemarneže, ki parkirajo, kakor se jim zljubi, ali pa po zelenicah ali pa, kot bi se »krava usr**a«, je že dolgo realnost. Da redarjev ni, je drugo dejstvo. Vprašanje, zakaj jih ni, pa prav tako ostaja neodgovorjeno. Pa da ne bodo »krivi« le redarji. Ne, nikakor ne, najbolj krivi so nevzgojeni in nekulturni ljudje, ki kljub postavljenemu znaku, da je parkirišče zasebno, namenjeno lastnikom stanovanj, parkirajo vsak petek in svetek ter vsepovprek. Tako na primer gospa z državne davčne uprave in številnih drugih služb okoli naselja, ki redno parkirajo pred našim blokom, niti znak, da jim bo konjička odpeljal pajek, ne ustavi. In pravzaprav je srž težav s parkiranjem po mestnih naseljih predvsem v nekulturi ljudi, ki ne upoštevajo nobenega znaka, nobenega pravila, skratka nič in nikogar?! Se mi zdi, da jih vodi le misel jaz, edini jaz!
Zdaj pa k figi. Figi v žepu! Namreč. Pred časom je na vrhovno oblast v Ljubljani, mestni svet, romal dopis, v katerem je svetnik Milan Jakupovič »vložil« vprašanje glede ureditve parkirne in prometne problematike v ljubljanskem Savskem naselju. Sledil je odgovor, ki ga stanovalci Savskega naselja niso prav veseli. Prvič: da Mestna občina Ljubljana ne načrtuje gradnje podzemne garaže v Savskem naselju; drugič: slab odziv etažnih lastnikov na pred leti izvedeno anketo o zainteresiranosti za nakup/najem parkirnega mesta. Na občini so zapisali, da so 1350 etažnim lastnikom razposlali vprašalnik o zainteresiranosti za najem ali nakup, a glej ga, zlomka, prejeli so le odziv 128 etažnih lastnikov … »Tako nizko število zainteresiranih pa ne upravičuje nadaljnjih aktivnosti za gradnjo podzemne garaže (ta je sicer po veljavnih načrtih dopustna),« so še zapisali vrhovni oblastniki slovenskega glavnega mesta.
In potem se sprašujem, kdo in kje so tisti, ki nenehno bentijo nad parkirnim neredom v Savskem naselju. In si še mislim, koliko izdelkov iz fig, ki jih stisnjene držijo po žepih različni nergači, medtem ko bentijo, bi lahko naredili za brezdomce ali tiste, ki so lačni. In ko dodam še fige iz žepov po drugih krajih po državi, bi Slovenija lahko zagotovo postala svetovna izvoznica fig številka 1, kar pa tudi ni mačji kašelj, kaj.
