NA EKS
Jezdeci plastičnega flaminga
Prvi trije dnevi so najpomembnejši, lahko jih imenujemo obdobje aklimatizacije, prilagajanja duha novim razmeram.
Odpri galerijo
Dopust ni šok le za goste, ampak tudi za domačine. FOTO: Guliver/Getty Images
Pot v neznano, vendar v nadzorovanih razmerah. To si vsak posameznik rad privošči vsaj enkrat ali dvakrat letno. Dopust. Postati turist ali začasni begunec vsaj za tista dva tedna na leto. Zamenjati kraj in vsakdanje okolje. Vsakdanja rutina, vključno z jutranjim umivanjem zob, postane drugačna, bolj zanimiva kot doma. V tem začasnem pobegu naletimo na veliko novih situacij, ki nam dan polepšajo, lahko pa tudi ustvarijo nočno moro. Himalajski plezalci pravijo, da je velik del uspešnosti vzpona odvisen od dobre aklimatizacije. Prilagoditi se novim razmeram in okolju, prilagoditi telo fizično, predvsem pa glavo mentalno. To je ključ do uspeha tudi pri vsakem dopustu.
Prvi trije dnevi so najpomembnejši, lahko jih imenujemo obdobje aklimatizacije, prilagajanja duha novim razmeram. V tem delu pozabimo na rutinske opravke, ki jih počnemo vsak dan, najdemo nova zavetja za jutranjo kavo, pekarno, ribarnico in senco. Takrat se tudi prvič začudimo naličeni in naoljeni starejši gospe, ki se v grško-rimskem slogu bori s plastičnim flamingom na vodi. Ne popuščata, niti flamingo niti ona, zmagovalca sta vedno oba. Ko tovrstnega boja ne opazimo več, ko nam ni čudno, da so v naši bližini jezdeci plastičnih flamingov, lahko rečemo, da smo resnično na dopustu.
Stvari, ki se nam zdijo doma čudne, postanejo normalne, vsakdanje. Smo na dopustu. Dopust ni šok za goste, ampak tudi za domačine. Infrastruktura ali lokalno okolje, ki v večini primerov ni pripravljeno na desetkratno povečanje števila prebivalstva, poka po šivih tako fizično kot tudi glede na toleranco staroselcev.
Kako nas kot turiste vidijo domačini, je pred leti v svojem zapisu opisala pisateljica iz Makarske Dada Batinič. Za Nemce velja, da so točni. Če pravijo, da pridejo ob desetih, bodo takrat tudi prišli, ne glede na vremenske razmere, razmere na cesti, osebne ali druge težave. Pridejo točno ob desetih. Italijani baje vedno vprašajo, ali govorite angleško. To naj bi bilo standardno vprašanje že skozi generacije. Ne glede na vaš odgovor jim to ne pomeni nič, saj se, še preden odgovorite, med seboj pogovarjajo o drugih stvareh, angleško pa v večini primerov ne znajo. Bosanci vedno pripeljejo kakšnega gosta več, kot jih predvideva število registriranih oseb v avtomobilu. Poljaki še takrat, ko so prišli, niso sigurni, ali so na pravem kraju. Ko jih napotiš proti plaži desno, bodo najprej zavili levo in šli po svoji najbližji poti. Američani so navdušeni nad novostmi, ki jih vidijo, predvsem pa že v letalu poguglajo vse znamenitosti, zgodovino kraja in bližnje lokacije, ki naj bi jih obiskali. Angležem je vse super, vendar jim je treba skasirati vnaprej, saj je velika verjetnost, da bo kdo od njih pristal na urgenci in ga ne boš več videl. Francozi začnejo prvi dan zapisovati, kaj v ponudbi manjka, in želijo del denarja, ki so ga plačali, nazaj. Čehi skrbno prekrijejo svoj avto s cerado, mož bo stalni gost najbližjega lokala s pivom, žena pa lokalnega reševalca iz vode. Hercegovec bo svojega mercedesa prvi dan parkiral najbližje morju, po možnosti s prvimi kolesi v vodi. Avstralca vidiš prvi dan ob prihodu, kakšen dan vmes s pivom v lokalu in zadnji dan v isti majici in hlačah, kot si ga videl ob prihodu. Zamujajo na letalo, vendar imajo vedno srečo, ker tudi vkrcanje zamuja.
Avstrijci in Slovenci so za Dalmatince ista kategorija. Obvezno kolo in preostali rekreativni pripomočki, s katerimi bomo v enem tednu na dopustu nadomestil vse, česar nam celotno leto ni uspelo početi doma. Vidiš ga ob vzponu na lokalno goro, na katero še golfska trojka komaj prileze, on je na vrhu prvi in v pollitrski flaši z vodo so še štirje decilitri.
To je ta turizem, tako nas vidijo tisti, h katerim prihajamo na dopust. Tisti, v katerih okolje prihajamo in želimo tam živeti na svoj način, tako, kot smo navajeni doma. Vsak je po svoje čuden, vsak drugačen vsaj prve tri dni, preden mine čas aklimatizacije. Pa to ne pomeni, da se človek lahko v treh dneh spremeni, pomeni zgolj, da se zaradi različnih pripetljajev ne vznemirja več. Stvari postanejo normalne, vsakdanje. To je smisel dopusta. Velikokrat nas tudi v vsakdanjem dnevnem ritmu ven vržejo stvari, ki niso pomembne, za katere se ne splača vznemirjati. Vendar se. Brez zveze. Poskušajmo tudi doma kdaj zajahati plastičnega flaminga.
Prvi trije dnevi so najpomembnejši, lahko jih imenujemo obdobje aklimatizacije, prilagajanja duha novim razmeram. V tem delu pozabimo na rutinske opravke, ki jih počnemo vsak dan, najdemo nova zavetja za jutranjo kavo, pekarno, ribarnico in senco. Takrat se tudi prvič začudimo naličeni in naoljeni starejši gospe, ki se v grško-rimskem slogu bori s plastičnim flamingom na vodi. Ne popuščata, niti flamingo niti ona, zmagovalca sta vedno oba. Ko tovrstnega boja ne opazimo več, ko nam ni čudno, da so v naši bližini jezdeci plastičnih flamingov, lahko rečemo, da smo resnično na dopustu.
Stvari, ki se nam zdijo doma čudne, postanejo normalne, vsakdanje. Smo na dopustu. Dopust ni šok za goste, ampak tudi za domačine. Infrastruktura ali lokalno okolje, ki v večini primerov ni pripravljeno na desetkratno povečanje števila prebivalstva, poka po šivih tako fizično kot tudi glede na toleranco staroselcev.
Prvi trije dnevi so najpomembnejši, lahko jih imenujemo obdobje aklimatizacije, prilagajanja duha novim razmeram.
Kako nas kot turiste vidijo domačini, je pred leti v svojem zapisu opisala pisateljica iz Makarske Dada Batinič. Za Nemce velja, da so točni. Če pravijo, da pridejo ob desetih, bodo takrat tudi prišli, ne glede na vremenske razmere, razmere na cesti, osebne ali druge težave. Pridejo točno ob desetih. Italijani baje vedno vprašajo, ali govorite angleško. To naj bi bilo standardno vprašanje že skozi generacije. Ne glede na vaš odgovor jim to ne pomeni nič, saj se, še preden odgovorite, med seboj pogovarjajo o drugih stvareh, angleško pa v večini primerov ne znajo. Bosanci vedno pripeljejo kakšnega gosta več, kot jih predvideva število registriranih oseb v avtomobilu. Poljaki še takrat, ko so prišli, niso sigurni, ali so na pravem kraju. Ko jih napotiš proti plaži desno, bodo najprej zavili levo in šli po svoji najbližji poti. Američani so navdušeni nad novostmi, ki jih vidijo, predvsem pa že v letalu poguglajo vse znamenitosti, zgodovino kraja in bližnje lokacije, ki naj bi jih obiskali. Angležem je vse super, vendar jim je treba skasirati vnaprej, saj je velika verjetnost, da bo kdo od njih pristal na urgenci in ga ne boš več videl. Francozi začnejo prvi dan zapisovati, kaj v ponudbi manjka, in želijo del denarja, ki so ga plačali, nazaj. Čehi skrbno prekrijejo svoj avto s cerado, mož bo stalni gost najbližjega lokala s pivom, žena pa lokalnega reševalca iz vode. Hercegovec bo svojega mercedesa prvi dan parkiral najbližje morju, po možnosti s prvimi kolesi v vodi. Avstralca vidiš prvi dan ob prihodu, kakšen dan vmes s pivom v lokalu in zadnji dan v isti majici in hlačah, kot si ga videl ob prihodu. Zamujajo na letalo, vendar imajo vedno srečo, ker tudi vkrcanje zamuja.
Avstrijci in Slovenci so za Dalmatince ista kategorija. Obvezno kolo in preostali rekreativni pripomočki, s katerimi bomo v enem tednu na dopustu nadomestil vse, česar nam celotno leto ni uspelo početi doma. Vidiš ga ob vzponu na lokalno goro, na katero še golfska trojka komaj prileze, on je na vrhu prvi in v pollitrski flaši z vodo so še štirje decilitri.
To je ta turizem, tako nas vidijo tisti, h katerim prihajamo na dopust. Tisti, v katerih okolje prihajamo in želimo tam živeti na svoj način, tako, kot smo navajeni doma. Vsak je po svoje čuden, vsak drugačen vsaj prve tri dni, preden mine čas aklimatizacije. Pa to ne pomeni, da se človek lahko v treh dneh spremeni, pomeni zgolj, da se zaradi različnih pripetljajev ne vznemirja več. Stvari postanejo normalne, vsakdanje. To je smisel dopusta. Velikokrat nas tudi v vsakdanjem dnevnem ritmu ven vržejo stvari, ki niso pomembne, za katere se ne splača vznemirjati. Vendar se. Brez zveze. Poskušajmo tudi doma kdaj zajahati plastičnega flaminga.
