NA KOŽO
Kadrovsko mešetarjenje
Odpri galerijo
Vlada, ki opravlja samo še tekoče posle, kljub temu pospešeno kadruje. Po Cerarjevem odstopu so namreč ministrstva in vladne službe razpisali okrog štirideset delovnih mest za službe v državni upravi za nedoločen čas. Nobene zdravorazumske logike ni, da ministri, ki so tik pred odhodom, zaposlujejo svetovalce, višje svetovalce, podsekretarje in sekretarje za nedoločen čas. Pri tem ekspresnem kadrovanju pred iztekom mandata prednjačijo ministri SMC. Cerarjeva stranka je na zadnjih volitvah osvojila daleč največje število poslanskih mandatov, na naslednjih pa bo slej ko prej tista, ki bo daleč največ mandatov izgubila. Zato pričakovano niso nervozni samo poslanci, ampak tudi številni politično nastavljeni sodelavci ministrov, ki so zaposleni le za čas trajanja mandata ministra.
Ministri imajo sicer pravico, da v času svojega mandata v kabinetu zaposlijo določeno število ljudi na zaupanje, vendar zaposlitev na zaupanje zaposlenim kadrom z iztekom ministrskega mandata preneha. Največji problem zaposlovanja kadrov tik pred iztekom mandata je, da gre praviloma za politično zaposlovanje. V takšnih primerih je težko verjeti, da je izbor na razpisih pravičen. Verjetneje se zdi, da bo izbor izveden bolj po principu politične podobnosti kot strokovne sposobnosti. Navsezadnje ni prav nobenega razloga, da ne bi mogli s temi zaposlitvami počakati tri mesece, ko bomo že imeli novo vlado s polnimi pooblastili. Vsak si želi delati s sodelavci, ki jim zaupa, in ministri niso pri tem nobena izjema. Zato ni prav, da tisti, ki odhajajo, izbirajo sodelavce tistim, ki prihajajo. Če pri vseh teh zaposlitvah ne gre za ključne kadre ministrstev, je vprašanje, čemu s tem ni mogoče počakati tri mesece, ko bomo imeli že novo vlado. Če pa gre za ključne kadre, ki so nepogrešljivi in se mudi, pa se postavlja vprašanje, ali bodo lahko novi ministri zaupali ljudem, ki so jih njihovi predhodniki nastavili potem, ko bi morali opravljati le še tekoče posle. Cerar je pri pohodu na oblast obljubljal novo etiko in moralo pri upravljanju države, danes pa se zdi to samo še kot slaba šala.
Ni prav, da tisti, ki odhajajo, izbirajo sodelavce tistim, ki prihajajo.
Ministri imajo sicer pravico, da v času svojega mandata v kabinetu zaposlijo določeno število ljudi na zaupanje, vendar zaposlitev na zaupanje zaposlenim kadrom z iztekom ministrskega mandata preneha. Največji problem zaposlovanja kadrov tik pred iztekom mandata je, da gre praviloma za politično zaposlovanje. V takšnih primerih je težko verjeti, da je izbor na razpisih pravičen. Verjetneje se zdi, da bo izbor izveden bolj po principu politične podobnosti kot strokovne sposobnosti. Navsezadnje ni prav nobenega razloga, da ne bi mogli s temi zaposlitvami počakati tri mesece, ko bomo že imeli novo vlado s polnimi pooblastili. Vsak si želi delati s sodelavci, ki jim zaupa, in ministri niso pri tem nobena izjema. Zato ni prav, da tisti, ki odhajajo, izbirajo sodelavce tistim, ki prihajajo. Če pri vseh teh zaposlitvah ne gre za ključne kadre ministrstev, je vprašanje, čemu s tem ni mogoče počakati tri mesece, ko bomo imeli že novo vlado. Če pa gre za ključne kadre, ki so nepogrešljivi in se mudi, pa se postavlja vprašanje, ali bodo lahko novi ministri zaupali ljudem, ki so jih njihovi predhodniki nastavili potem, ko bi morali opravljati le še tekoče posle. Cerar je pri pohodu na oblast obljubljal novo etiko in moralo pri upravljanju države, danes pa se zdi to samo še kot slaba šala.
