Občasno se odpravim na najbližji hrib. Tam se počutim dobro, predvsem zato, ker se še niso spomnili, da bi morali skenirati PCT-kodo pri vsakem igličastem drevesu, na primer. Zadeve v gozdu se torej na prvi pogled zdijo takšne kot vedno. A vendarle že nekaj časa opažam, da je nekaj vedno bolj drugače. Veliko manj ljudi pozdravi. Veliko več ljudi gleda v tla, tudi oziroma predvsem ko gredo mimo drugega človeka. Kar je v mestu običajno. V gozdu pa ne.
Ponekod že odlagajo maske in brišejo tiste tri črke z vrat trgovin in gostiln.
Ne vem, za kaj gre. Je ljudi strah odpreti usta, skozi katera la...