NA KOŽO
Kolumna Bojana Budje: 1. december
Le pravočasno odkrita okužba pomeni življenje. Nič krajše in nič drugačno od drugih življenj.
Odpri galerijo
In začel se je veseli december. S tradicionalnimi rdečimi pentljami, katerih barva simbolizira kri, strast, srce, ljubezen. 1. december je svetovni dan boja proti aidsu. Danes je njegova že okrogla trideseta izvedba in v teh treh desetletjih se je spremenilo veliko. Na srečo in na bolje. Tudi na veselje. Resda je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije akvirirani imunski deficitni sindrom, zlovešče poimenovan aids, doslej vzel skoraj 40 milijonov življenj, kar ga uvršča med najbolj uničujoče epidemije človeštva, toda medicina zmaguje. Počasi, a zanesljivo. Lani je bilo denimo v Sloveniji postavljenih 39 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je najmanj po letu 2010. Danes se po deželici pod Alpami sprehaja kakih tisoč oseb, ki v sebi nosijo zlovešči virus, najbolj narobe pri tem je, da jih tretjina za svojo okužbo sploh ne ve. Če bi, bi bili pravočasno deležni zdravniške oskrbe in – kar je najpomembneje – bolezni ne bi širili naprej.
Testiranje je ključ do končne zmage. Menda se jih bojimo, da nas ne bi zaznamovala. Halo?! Le pravočasno odkrita okužba pomeni življenje. Nič krajše in nič drugačno od drugih življenj. Vsekakor daljše in predvidljivejše od življenja nesrečnikov, ki so se prav na današnji dan na brniškem letališču vkrcali na letalo mcdonnell douglas MD-81. Čarterski polet Inex Adrie Avioprometa z oznako 1308 naj bi jih pripeljal na Korziko. Na počitnice ob dnevu republike. A so na Korziki, točneje na gori San Pietro, ostali za vselej. 173 potnikov in sedem članov posadke je umrlo v letalski nesreči, ki je še danes najhujša v zgodovini slovenskega letalstva, bila je najhujša na svetu tistega leta 1981, na svetovni lestvici pa jo še vedno uvrščajo med 50 najbolj tragičnih doslej. In prav o njej, o nekaterih doslej zamolčanih srhljivih dejstvih, pišemo danes v Nedeljskih novicah.
Usoda pač ne izbira. Včasih udari tam in takrat, ko nam je najlepše. Potniki za Ajaccio v letalu z repno oznako YU-ANA niso imeli izbire, v tolažbo naj bo, da niso trpeli. Smrt je bila hipna. Aids prinaša trpljenje, tudi večletno, prepreči ga lahko testiranje. Treba se je le odločiti. Tako kot za ljubezen, za tisto pravo, ki jo edino čutimo. Pa četudi med dvema moškima. Na to nas opozarjajo današnje rdeče pentlje.
Testiranje je ključ do končne zmage. Menda se jih bojimo, da nas ne bi zaznamovala. Halo?! Le pravočasno odkrita okužba pomeni življenje. Nič krajše in nič drugačno od drugih življenj. Vsekakor daljše in predvidljivejše od življenja nesrečnikov, ki so se prav na današnji dan na brniškem letališču vkrcali na letalo mcdonnell douglas MD-81. Čarterski polet Inex Adrie Avioprometa z oznako 1308 naj bi jih pripeljal na Korziko. Na počitnice ob dnevu republike. A so na Korziki, točneje na gori San Pietro, ostali za vselej. 173 potnikov in sedem članov posadke je umrlo v letalski nesreči, ki je še danes najhujša v zgodovini slovenskega letalstva, bila je najhujša na svetu tistega leta 1981, na svetovni lestvici pa jo še vedno uvrščajo med 50 najbolj tragičnih doslej. In prav o njej, o nekaterih doslej zamolčanih srhljivih dejstvih, pišemo danes v Nedeljskih novicah.
Usoda pač ne izbira. Včasih udari tam in takrat, ko nam je najlepše. Potniki za Ajaccio v letalu z repno oznako YU-ANA niso imeli izbire, v tolažbo naj bo, da niso trpeli. Smrt je bila hipna. Aids prinaša trpljenje, tudi večletno, prepreči ga lahko testiranje. Treba se je le odločiti. Tako kot za ljubezen, za tisto pravo, ki jo edino čutimo. Pa četudi med dvema moškima. Na to nas opozarjajo današnje rdeče pentlje.