NA KOŽO
Kolumna Bojana Budje: 11. september
Dobro bi bilo vedeti, da je bil na začetku samo bog. Naš, vaš, njihov.
Odpri galerijo
Napad, ki je spremenil svet. FOTO: Shannon Stapleton Reuters
Okrogli dve desetletji sta danes od bržkone najbolj črnega torka v zgodovini človeštva. Ki je spremenil svet vsaj tako kot novodobni koronavirus. Kajpada na svoj način. Talibani z Osamo bin Ladnom so svetu odprli oči, storili so nekaj, o čemer se nikomur niti sanjalo ni. Še najmanj Georgeu W. Bushu. Predrznost Al Kaide je bila Ameriki nepojmljiva. Totalen šok. Maščevanje Busha za tisoče smrti v terorističnih napadih na New York in Washington tistega 11. septembra 2001 je neizbrisno zaznamovalo podobo sveta vse do danes. Ko v Afganistanu znova vladajo talibani. Ironija? Naključje? Usoda.
Vsega da je kriv spopad dveh civilizacij. Islamske in krščanske. Križarji ob Kristusovem grobu v Jeruzalemu, Mavri v Španiji. Turki kakšen dan pred Dunajem in nekaj stoletij v Bosni, Srbiji, Makedoniji, Grčiji, Bolgariji. Vsi ruski starodobni in novodobni carji ter njihove uporne južne province, vzhodni in zahodni gospodarji severne Afrike, božanskega Egipta, Bližnjega vzhoda, Perzije, Pakistana, Indije, Indonezije, Malezije, vse do Filipinov. Da ne naštevam. V bistvu je skoraj vse moč poenostaviti na spopad med križem in polmesecem. Na dve veri, ki po črkah njunih najbolj svetih in temeljnih spisov razglašata mir in sožitje. A je črka, z njo tudi beseda iz črk, dokazano hudo pokvarljivo blago. Samo dodaš ali odvzameš ji kaj. In že se iz oljčne vejice preobrazi v meč; narobe skoraj nikoli. Vere in njih ideologije so praviloma krinka za kaj drugega. Za pohlep, slavo, bogastvo, za ponižanje sočloveka. Kajpak v imenu boga. Kot da bi oni res kaj potrebovali. Nafto, zlato, dragulje, gozdove, kopno, morje. Blizu je dan, ko tudi zrak ne bo več od boga dan.
Enajsti september je bil en sam samcat dan na koledarju. A so se takrat vse te silnice usodno prepletle in zgostile ob istem času na istem mestu. Odtlej je domala vsak dan kje kakšen 11. september. Druga stran ga imenuje drugače, tudi po svojih mučenikih. Razlike ni. Konec je mogoče prebrati v svetih knjigah. Apokalipsa. Večinske žrtve na tej poti so civilisti. Kot da gre za to, kdo bo pobil več nedolžnih in nemočnih. Bo to naposled spodbudilo svet h ključnemu dejanju, ki bo premagalo terorizem? Morda, vendar se to ne bo zgodilo jutri. Dobro bi bilo vedeti, da je bil na začetku samo bog. Naš, vaš, njihov.
Dobro bi bilo vedeti, da je bil na začetku samo bog. Naš, vaš, njihov.
Vsega da je kriv spopad dveh civilizacij. Islamske in krščanske. Križarji ob Kristusovem grobu v Jeruzalemu, Mavri v Španiji. Turki kakšen dan pred Dunajem in nekaj stoletij v Bosni, Srbiji, Makedoniji, Grčiji, Bolgariji. Vsi ruski starodobni in novodobni carji ter njihove uporne južne province, vzhodni in zahodni gospodarji severne Afrike, božanskega Egipta, Bližnjega vzhoda, Perzije, Pakistana, Indije, Indonezije, Malezije, vse do Filipinov. Da ne naštevam. V bistvu je skoraj vse moč poenostaviti na spopad med križem in polmesecem. Na dve veri, ki po črkah njunih najbolj svetih in temeljnih spisov razglašata mir in sožitje. A je črka, z njo tudi beseda iz črk, dokazano hudo pokvarljivo blago. Samo dodaš ali odvzameš ji kaj. In že se iz oljčne vejice preobrazi v meč; narobe skoraj nikoli. Vere in njih ideologije so praviloma krinka za kaj drugega. Za pohlep, slavo, bogastvo, za ponižanje sočloveka. Kajpak v imenu boga. Kot da bi oni res kaj potrebovali. Nafto, zlato, dragulje, gozdove, kopno, morje. Blizu je dan, ko tudi zrak ne bo več od boga dan.
Enajsti september je bil en sam samcat dan na koledarju. A so se takrat vse te silnice usodno prepletle in zgostile ob istem času na istem mestu. Odtlej je domala vsak dan kje kakšen 11. september. Druga stran ga imenuje drugače, tudi po svojih mučenikih. Razlike ni. Konec je mogoče prebrati v svetih knjigah. Apokalipsa. Večinske žrtve na tej poti so civilisti. Kot da gre za to, kdo bo pobil več nedolžnih in nemočnih. Bo to naposled spodbudilo svet h ključnemu dejanju, ki bo premagalo terorizem? Morda, vendar se to ne bo zgodilo jutri. Dobro bi bilo vedeti, da je bil na začetku samo bog. Naš, vaš, njihov.
