NA KOŽO
Kolumna Bojana Budje: Čestitka
Hrvati so naši eks bratje, torej bivša žlahta. Čestitali so nam na svoj način.
Odpri galerijo
Nekam kratek teden je za nami. Krivec je praznik, dan državnosti, ki so ga nekateri raztegnili na spoštljivo dolg oddih. Bolj ali manj zaslužen. Navada je, da si prijatelji, tudi znanci, sploh pa žlahta, ob prazniku čestitajo, si izrečejo dobre želje. Hrvati so naši eks bratje, torej bivša žlahta. Čestitali so nam na svoj način. Roko na srce, meni je godil. Vsaj na prvi pogled.
Domala celotna naslovnica zagrebškega Večernjega lista je bila namenjena analizi z naslovom Hrvaška in Slovenija 28 let zatem. Če bi jo prebiral neuki tujec iz katere koli evropske, kaj šele katere azijske ali afriške države, sem prepričan, da ne bi dolgo razmišljal. V stilu novodobnih migrantov bi svoje premoženje stlačil na bančno kartico, kak rolex in iphone pro 12, ter se preselil v idilično deželico na sončni strani Alp. Koder – tako Večernji list na svoji 4. strani – živi srečen narod, ki je v obdobju od leta 1991 le še podvojil razlike do južnih sosedov v svoj prid. Od bedepeja, inflacije, demografskih trendov do pričakovane starosti, razvojne usmerjenosti. S to smo jim za zgled, tako sporočajo svojim bralcem: »Slovenci velikih firm niso razprodali, ne upravljajo jih politiki, ampak profesionalni menedžerji, strokovnjaki. Manjša podjetja so prepustili zasebnikom, in ta so zvečine uspešni kooperanti velikih sistemov. Niso dopustili deindustrializacije, zadržali so močan socialni dialog. Slovenija se razvija enakomerno, industrija ni skoncentrirana v velikih mestih, prisotna je tudi v manjših. To prinaša enakomeren razvoj, možnost zaposlitve vseh in povsod, posledično tudi naseljenost vseh delov države.«
Hvala! A da bi se zavoljo tega ponosno trkal po prsih, ni razloga. Žal živim v tej isti Sloveniji. Koder se velike in uspešne firme razprodajajo, koder jih ne upravljajo menedžerji, ampak politiki, koder živi pod pragom tveganja revščine domala 300.000 državljanov, koder demografske trende usmerjajo južni priseljenci in kjer je nenaseljenih krajev vse več. Morda pa je želel Večernji list le motivirati Hrvate. Jih narediti dodatno zavistne. Kajti danes, natanko dve leti po razglasitvi mejne arbitražne sodbe, nemara še bolj kot včeraj velja nepisano stališče Zagreba, da si razglašen za izdajalca hrvaškega naroda, ako Slovencev ne mrziš dovolj. Mi pa v avto in na obalo lepe njihove!
Domala celotna naslovnica zagrebškega Večernjega lista je bila namenjena analizi z naslovom Hrvaška in Slovenija 28 let zatem. Če bi jo prebiral neuki tujec iz katere koli evropske, kaj šele katere azijske ali afriške države, sem prepričan, da ne bi dolgo razmišljal. V stilu novodobnih migrantov bi svoje premoženje stlačil na bančno kartico, kak rolex in iphone pro 12, ter se preselil v idilično deželico na sončni strani Alp. Koder – tako Večernji list na svoji 4. strani – živi srečen narod, ki je v obdobju od leta 1991 le še podvojil razlike do južnih sosedov v svoj prid. Od bedepeja, inflacije, demografskih trendov do pričakovane starosti, razvojne usmerjenosti. S to smo jim za zgled, tako sporočajo svojim bralcem: »Slovenci velikih firm niso razprodali, ne upravljajo jih politiki, ampak profesionalni menedžerji, strokovnjaki. Manjša podjetja so prepustili zasebnikom, in ta so zvečine uspešni kooperanti velikih sistemov. Niso dopustili deindustrializacije, zadržali so močan socialni dialog. Slovenija se razvija enakomerno, industrija ni skoncentrirana v velikih mestih, prisotna je tudi v manjših. To prinaša enakomeren razvoj, možnost zaposlitve vseh in povsod, posledično tudi naseljenost vseh delov države.«
Hvala! A da bi se zavoljo tega ponosno trkal po prsih, ni razloga. Žal živim v tej isti Sloveniji. Koder se velike in uspešne firme razprodajajo, koder jih ne upravljajo menedžerji, ampak politiki, koder živi pod pragom tveganja revščine domala 300.000 državljanov, koder demografske trende usmerjajo južni priseljenci in kjer je nenaseljenih krajev vse več. Morda pa je želel Večernji list le motivirati Hrvate. Jih narediti dodatno zavistne. Kajti danes, natanko dve leti po razglasitvi mejne arbitražne sodbe, nemara še bolj kot včeraj velja nepisano stališče Zagreba, da si razglašen za izdajalca hrvaškega naroda, ako Slovencev ne mrziš dovolj. Mi pa v avto in na obalo lepe njihove!
