Kolumna Bojana Budje: Dober tek!

Danes je velikonočna sobota. Tisti najbolj nestrpni, ki nikakor ne morejo dočakati jutrišnjega velikonočnega zajtrka, se bodo s šunkami, jajci, gnjatmi, hrenom, potico in ostalimi pripadajočimi dobrotami mastili že danes. Kajti, roko na srce, božji žegen pač ni nujni pogoj za dober tek, sam to najbolje in vsakodnevno izpričujem. Sploh pa velika noč nima kaj dosti opraviti s Cerkvijo, bolj bi rekel, da s tradicijo.

Navsezadnje se v Sloveniji za verne opredeljuje le štiri desetine življa, zgolj tretjina pa je onih, ki verujejo v Boga. In zgolj zanje je velika noč najpomembnejši krščanski praznik, ko bo jutri zjutraj, torej tretji dan po križanju, od mrtvih vstal Jezus Kristus. Krače in šunke na mizi bodo upodabljale njegovo telo, pirhi njegove solze in kaplje krvi, solzili se bodo ob hrenu, ki pooseblja žeblje, s katerimi je bil pribit na križ, in mlatili kruh ter pecivo kot simbol trnjeve krone na glavi.

Po gnečah v delikatesah in mesnicah sodeč smo se s tovrstnimi dobrotami res temeljito založili, verjamem, da bi nekateri s temi zalogami preživeli vsaj enomesečno docela nepredušno karanteno. Po goltancih bomo te dni pognali več sto ton šunke in vsaj 13 milijonov jajc. Nič čudnega torej, da so med največjimi častilci velike noči prav rejci kokoši. Naš statistični urad je denimo te dni objavil, da je samooskrba z jajci v Sloveniji že 97-odstotna in najvišja v zadnjih petnajstih letih, nemški statistiki pa, da njihove šprehajoče kokodajske domala vsak dan znesejo po eno jajce.

Ali drugače: po nemško delavne nesnice so lani znesle 12,3 milijarde jajc, kar pomeni 298 na en kokošji primerek. Najbolj produktivne so bile kajpak one v baterijski reji, kjer se na kvadratu kletke drenja vsaj 13 nesnic; letno so v poprečju znesle 302 jajci. Še najmanj so jih rejcem podarile eko kokodajske, vsega 285 v dvanajstih mesecih. Človeštvo ima jajca na jedilniku že več tisoč let, sprva so jih nabirali iz gnezd divjih ptic, kakih šest stoletij pred našim štetjem jim je perutnino uspelo tudi udomačiti. Debela polovica Slovencev danes uživa jajca vsaj enkrat tedensko, petina tudi večkrat. Ker so dokazano zdrava, v njih je obilje koristnih mineralov in vitaminov, so tudi vir holina, ki pomaga pri delovanju jeter, redno uživanje jajc pripomore celo k boljšemu vidu.

Naredite torej kaj za svoje zdravje in se brez kančka slabe vesti spravite nad velikonočno pojedino! Dober tek!