NA KOŽO
Kolumna Bojana Budje: Finsko darilo
Skandinavci dobivajo šolo brez matematike, fizike, kemije, geografije, zgodovine ...
Odpri galerijo
Prvega izmed treh decembrskih dobrotnikov smo oddelali, ostajata še dva. V uteho in upanje tistim, ki jih je Miklavž predvčerajšnjim pustil praznih rok. A za božičnega purana stavim, da je najlepše decembrsko darilo letos že dobila mladež na Finskem. Pa ne od Miklavža, niti ji ga ne bosta prinesla Božiček ali dedek Mraz. Dala jim ga je kar država, h kateri tako radi pogledujemo. Da bi se kaj od nje naučili, še ni videti, kaj šele okusiti. Patria je kajpak častna izjema.
Že doslej velja finski izobraževalni sistem za enega najboljših na svetu, to je pred kratkim potrdil tudi imeniten dokumentarec nacionalne teve o pedagoških manirah Skandinavcev. Tokrat so Finci šli še dlje, če verjamete ali ne, iz šol želijo umakniti vse predmete. Pa ne denimo stolov ali miz, njihov učni predmetnik bo sčasoma brez matematike, fizike, kemije, geografije, zgodovine, literature, da ne naštevam naprej. Ker da šole poučujejo po stari metodi, ki lahko da je bila uspešna v začetku 20. stoletja, a za današnje potrebe to niti slučajno ni dovolj. Potrebujemo nekaj, kar bo ustrezalo razvoju 21. stoletja. In so našli odgovor. Namesto s posameznimi predmeti se bodo učenci in dijaki seznanjali in spopadali s konkretnimi dogodki. Drugo svetovno vojno bodo denimo proučevali tako z zornega kota zgodovine kot geografije, matematike in nemara še česa. Obdelava modula delo v gostinstvu jim bo prinesla potrebna znanja tujega jezika, ekonomije, komunikativnosti in tako dalje. Prava revolucija torej, s pomočjo katere bodo učenci poslej sami odločali, katere dogodke in pojave želijo spoznati in raziskovati, pri tem pa jih bodo vodile lastne ambicije in predvsem sposobnosti. Nič več torej dolgočasnih in zvečine nepotrebnih ter neuporabnih predavanj z zakoni fizike ali zapletenimi formulami kemije, nič več klasičnega sedenja v šolskih klopeh, nič več tarnanja, zakaj neki bom vse to potreboval. Le delo v majhnih ustvarjalnih pogovornih skupinah. Finci bodo za pričujočo revolucijo nared že leta 2020, začeli jo bodo s šestnajstletniki.
In debelih dva tisoč kilometrov južneje, v nekdaj idilični deželici pod Alpami, imenovani Slovenija? Še enega božičnega purana častim, ako bosta vsaj delčka te revolucije deležni moji vnukinji. Nina jih šteje devet, Lana še šest let manj. Naše šolske oblasti pa se tačas ukvarjajo s kaznovanjem ravnatelja, ker je nebogljeni učenki zaščitil pred spolnima nasilnežema in ju vrgel iz šole.
Že doslej velja finski izobraževalni sistem za enega najboljših na svetu, to je pred kratkim potrdil tudi imeniten dokumentarec nacionalne teve o pedagoških manirah Skandinavcev. Tokrat so Finci šli še dlje, če verjamete ali ne, iz šol želijo umakniti vse predmete. Pa ne denimo stolov ali miz, njihov učni predmetnik bo sčasoma brez matematike, fizike, kemije, geografije, zgodovine, literature, da ne naštevam naprej. Ker da šole poučujejo po stari metodi, ki lahko da je bila uspešna v začetku 20. stoletja, a za današnje potrebe to niti slučajno ni dovolj. Potrebujemo nekaj, kar bo ustrezalo razvoju 21. stoletja. In so našli odgovor. Namesto s posameznimi predmeti se bodo učenci in dijaki seznanjali in spopadali s konkretnimi dogodki. Drugo svetovno vojno bodo denimo proučevali tako z zornega kota zgodovine kot geografije, matematike in nemara še česa. Obdelava modula delo v gostinstvu jim bo prinesla potrebna znanja tujega jezika, ekonomije, komunikativnosti in tako dalje. Prava revolucija torej, s pomočjo katere bodo učenci poslej sami odločali, katere dogodke in pojave želijo spoznati in raziskovati, pri tem pa jih bodo vodile lastne ambicije in predvsem sposobnosti. Nič več torej dolgočasnih in zvečine nepotrebnih ter neuporabnih predavanj z zakoni fizike ali zapletenimi formulami kemije, nič več klasičnega sedenja v šolskih klopeh, nič več tarnanja, zakaj neki bom vse to potreboval. Le delo v majhnih ustvarjalnih pogovornih skupinah. Finci bodo za pričujočo revolucijo nared že leta 2020, začeli jo bodo s šestnajstletniki.
In debelih dva tisoč kilometrov južneje, v nekdaj idilični deželici pod Alpami, imenovani Slovenija? Še enega božičnega purana častim, ako bosta vsaj delčka te revolucije deležni moji vnukinji. Nina jih šteje devet, Lana še šest let manj. Naše šolske oblasti pa se tačas ukvarjajo s kaznovanjem ravnatelja, ker je nebogljeni učenki zaščitil pred spolnima nasilnežema in ju vrgel iz šole.