NA KOŽO
Kolumna Bojana Budje: Korupcija
Biti boljši od južnih sosedov je naše življenjsko vodilo, naša nočna mora.
Odpri galerijo
Korupcija. FOTO: Leon Vidic/Delo
Že kar lepo število desetletij tlačim to zemljo, a beseda korupcija še nikoli ni bila izrečena tolikokrat kot v zadnjem času. Malodane je v naši deželi koruptivno vse, česar se dotaknemo, kar počnemo. Čudnih, nenavadnih, osupljivih, nepričakovanih, nedorečenih, skrivnostnih, nepojasnjenih je tako veliko reči in dogodkov, da vse skupaj smrdi do neba in višje. Na drugi, deseti, na vsakršni pogled in nos. Vsega da je kriva korupcija. Tudi če sosedova krava da več mleka kot naša.
Nekaj bo že na tem. Indeks zaznave korupcije za lani, ki ga je te dni objavila nevladna organizacija Transparency International, uvršča Slovenijo med 180 državami na 35. mesto. Kjer čepimo že vse od davnega leta 2012. Pa ne le to, naša ocena je znatno pod eujevskim poprečjem, še veliko dlje nad nami so članice OECD, s katerimi se prav tako radi primerjamo. Za kakšno porcijo zlatorumeno ocvrtih kurjih bedres stavim, da zna biti naša podoba v kratkem še slabša. Kajti črno na belem je dokazano, da pandemija covida-19 ni povzročila le hude zdravstvene in ekonomske krize, pač pa znatno vplivala tudi na korupcijska tveganja. Nekaj pri nas očitno ne štima. To so v odzivu na omenjeno lestvico sporočili tudi iz Komisije za preprečevanje korupcije. Ki je na prvi frontni črti boja proti sumljivemu zaslužkarstvu in klientelizmu. Prezgodaj je še, da bi prvemu možu komisije podrobneje pogledali pod prste, saj je na tem položaju vsega nekaj mesecev, je pa zato cel šestletni mandat oddelal njegov predhodnik. In bera? Je ni, odgovarja Transparency International. Sam dodajam, da nič čudnega. Spomnim se popotnice, s katero je bil prvi borec proti korupciji takrat pospremljen v boj. V njegovem življenjepisu sta denimo rubriki o znanju tujih jezikov in o komunikacijskih ter organizacijsko-vodstvenih kompetencah ostali prazni. Good morning je bil zanj lahko noč, guten tag pa na svidenje. Vašega in mojega predsednika države mu je uspelo prepričati s programom, v katerega je skupaj s presledki nakracal natanko 1394 znakov. In imamo, kar imamo, ter smo, kjer smo. Ko ne verjamemo več v nobeno uradno in neuradno ugotovitev.
Danska in Nova Zelandija, ki zasedata prva dva klina lestvice, ne bomo nikoli. Smo pa pred Somalijo, Sirijo, Jemnom, Venezuelo, celo Hrvaško. To pa tudi nekaj šteje, kajne? Biti boljši od južnih sosedov je vendar naše življenjsko vodilo, naša nočna mora.
Nekaj bo že na tem. Indeks zaznave korupcije za lani, ki ga je te dni objavila nevladna organizacija Transparency International, uvršča Slovenijo med 180 državami na 35. mesto. Kjer čepimo že vse od davnega leta 2012. Pa ne le to, naša ocena je znatno pod eujevskim poprečjem, še veliko dlje nad nami so članice OECD, s katerimi se prav tako radi primerjamo. Za kakšno porcijo zlatorumeno ocvrtih kurjih bedres stavim, da zna biti naša podoba v kratkem še slabša. Kajti črno na belem je dokazano, da pandemija covida-19 ni povzročila le hude zdravstvene in ekonomske krize, pač pa znatno vplivala tudi na korupcijska tveganja. Nekaj pri nas očitno ne štima. To so v odzivu na omenjeno lestvico sporočili tudi iz Komisije za preprečevanje korupcije. Ki je na prvi frontni črti boja proti sumljivemu zaslužkarstvu in klientelizmu. Prezgodaj je še, da bi prvemu možu komisije podrobneje pogledali pod prste, saj je na tem položaju vsega nekaj mesecev, je pa zato cel šestletni mandat oddelal njegov predhodnik. In bera? Je ni, odgovarja Transparency International. Sam dodajam, da nič čudnega. Spomnim se popotnice, s katero je bil prvi borec proti korupciji takrat pospremljen v boj. V njegovem življenjepisu sta denimo rubriki o znanju tujih jezikov in o komunikacijskih ter organizacijsko-vodstvenih kompetencah ostali prazni. Good morning je bil zanj lahko noč, guten tag pa na svidenje. Vašega in mojega predsednika države mu je uspelo prepričati s programom, v katerega je skupaj s presledki nakracal natanko 1394 znakov. In imamo, kar imamo, ter smo, kjer smo. Ko ne verjamemo več v nobeno uradno in neuradno ugotovitev.
Danska in Nova Zelandija, ki zasedata prva dva klina lestvice, ne bomo nikoli. Smo pa pred Somalijo, Sirijo, Jemnom, Venezuelo, celo Hrvaško. To pa tudi nekaj šteje, kajne? Biti boljši od južnih sosedov je vendar naše življenjsko vodilo, naša nočna mora.
