NA KOŽO
Kolumna Bojana Budje: Pejsmejker
Vse od srede se prepričujem, da živi južno od Kolpe, Sotle in Mure nadvse prijazen folk.
Odpri galerijo
Minule dni so mi dohtarji črno na belem in dodatno belo na črnem potrdili, da mi srce večkrat zatrokira. Ter hkrati, da sem najresnejši kandidat za srčni spodbujevalnik, v strokovnem ljudskem žargonu pejsmejker imenovan. Nič čudnega. Živim in delam le sto kilometrov od naše najdaljše meje, onkraj katere prebivajo sosedje Hrvati. Kajti le primerna soseščina zagotavlja tudi primerno zdrav srčni utrip. Tako so pač zapisali v ugledni britanski reviji o epidemiologiji in javnem zdravju.
Podlaga za trditev je bila anketa, opravljena med več kot 5000 osebami, starejšimi od 50 let. Pri tistih, ki so sosedske odnose ovrednotili z najvišjim številom točk, je bilo tveganje za težave s srcem manjše za domala 70 odstotkov. Med onimi pa, ki so nad sosedi tarnali, jih je poldruga stotnija doživela srčni infarkt!
Vse od srede se zato prepričujem, da živi južno od Kolpe, Sotle in Mure nadvse prijazen folk. Ki si nikoli niti v sanjah ni želel nič našega. Ne Piranskega zaliva ne kranjske klobase, tudi ne lipicancev ali Sv. Jere vrh Gorjancev, še najmanj pa kraški teran. Tega da jim je v sredo celo proti njihovi volji dodelilo splošno sodišče EU v Luksemburgu. A mi s tem samoprepričevanjem ne gre najbolje. Čez dan še nekako, ponoči pa, ko zavlada podzavest, nikakor. Srce znova zatrokira in hočeš nočeš opozarja na sosede. Očitno ne brez razloga. Kajti oni bi čisto zares vse.
Spomnim se, kako so si za svoj izum lastili celo padalo, četudi ves svet za njegovega očeta šteje slavnega Leonarda da Vincija. Da ne omenjam, kako so za enega svojih simbolov sosedom ukradli tudi književnika Iva Andrića, rojenega blizu Travnika. Čigar ime je najčešče zapisano v cirilici. Ter še in še. Sedaj so pač dobili še naš teran.
Roko na srce, tudi po zaslugi naše neodločnosti in cagavosti. A namesto da bi jim EU dala lekcijo iz spoštovanja reda in zakonov, se od njih uči kupčkanja pod mizo. Vsakovrstnega. Diplomacija z izjemo nekaj osamosvojitvenih prebliskov nikoli ni bila slovenski adut.
Tudi zato bodo z Zagrebom vselej težave. Tu ni pomoči; Hrvaška plus sosed je prepir. Očitno ne bo druge, kot da poiščem kardiologa in se čim prej dogovorim za ustrezno rešitev srčnih težav. Sploh če mi bo kdo kdaj ponudil kozarec hrvaškega terana.
Podlaga za trditev je bila anketa, opravljena med več kot 5000 osebami, starejšimi od 50 let. Pri tistih, ki so sosedske odnose ovrednotili z najvišjim številom točk, je bilo tveganje za težave s srcem manjše za domala 70 odstotkov. Med onimi pa, ki so nad sosedi tarnali, jih je poldruga stotnija doživela srčni infarkt!
Vse od srede se zato prepričujem, da živi južno od Kolpe, Sotle in Mure nadvse prijazen folk. Ki si nikoli niti v sanjah ni želel nič našega. Ne Piranskega zaliva ne kranjske klobase, tudi ne lipicancev ali Sv. Jere vrh Gorjancev, še najmanj pa kraški teran. Tega da jim je v sredo celo proti njihovi volji dodelilo splošno sodišče EU v Luksemburgu. A mi s tem samoprepričevanjem ne gre najbolje. Čez dan še nekako, ponoči pa, ko zavlada podzavest, nikakor. Srce znova zatrokira in hočeš nočeš opozarja na sosede. Očitno ne brez razloga. Kajti oni bi čisto zares vse.
Spomnim se, kako so si za svoj izum lastili celo padalo, četudi ves svet za njegovega očeta šteje slavnega Leonarda da Vincija. Da ne omenjam, kako so za enega svojih simbolov sosedom ukradli tudi književnika Iva Andrića, rojenega blizu Travnika. Čigar ime je najčešče zapisano v cirilici. Ter še in še. Sedaj so pač dobili še naš teran.
Roko na srce, tudi po zaslugi naše neodločnosti in cagavosti. A namesto da bi jim EU dala lekcijo iz spoštovanja reda in zakonov, se od njih uči kupčkanja pod mizo. Vsakovrstnega. Diplomacija z izjemo nekaj osamosvojitvenih prebliskov nikoli ni bila slovenski adut.
Tudi zato bodo z Zagrebom vselej težave. Tu ni pomoči; Hrvaška plus sosed je prepir. Očitno ne bo druge, kot da poiščem kardiologa in se čim prej dogovorim za ustrezno rešitev srčnih težav. Sploh če mi bo kdo kdaj ponudil kozarec hrvaškega terana.
