NA KOŽO
Kolumna Bojana Budje: Travoljubci
Si predstavljate grozo regrata, ko bo nadenj prišel vegetarijanec z nožem v roki?!
Odpri galerijo
Pa smo naredili še korak dlje! Niso nam več dovolj zgolj delitve na rdeče in bele, rumene in črne, leve in desne, sedaj se v majhni Sloveniji delimo še na mesojedce in rastlinojedce. Ne le delimo, celo sovražimo drug drugega. Družabna omrežja v deželici pod Alpami so polna zmerjanj in žaljivk, ultra veganske feministke so ondan kao posebej za Novice izjavile, da so ljudje, ki jedo meso, tudi seksisti. Saj da so izkoriščane živali predvsem ženskega spola – v mislih so kajpak imele krave, kokoši, svinje, ovce, koze –, kar da izkazuje še dodatno nespoštovanje žensk pri tistih, ki se prehranjujejo z mesom. Da mislijo resno, so potrdile tudi z grafiti po naposled beli prestolnici. Jasno, da svinjeljubci niso obmolknili. V odgovor tovrstni nasilni veganizaciji so za 20. maja sklicali shod na ljubljanskem Kongresnem trgu, od koder da se bodo širile vonjave po hrustljavo zapečenih pujsih. Nova vojna.
Saj ne, da ne maram vegetarijancev ali veganov. Ne. Zavračam le njihovo nasilnost. Nihče jim nič noče, nihče jih ne izziva, kaj šele ogroža. Nihče se ne vtikuje v njihove bilke, travice, fižolčke, bučke, gomolje, v njihovo znanost, predavanja. Zelo redko ali izjemoma pridejo prav za kako šalo. Preprosto so pač del nas, tega sveta in človeštva, ki se po njihovo deli na rastlinojedce in mesojedce. Prav. Saj se delimo tudi po spolu. Ki pa se praviloma cenita, spoštujeta, dopolnjujeta. Nikakor pa nočem, da mi nekdo vsiljuje vero v uživanje rastlinja. Navsezadnje je človek bolj jedoča kot misleča žival. Materino mleko pijemo, ko še nič ne mislimo. In v prsih matere pač ni rastlinskega ali sadnega soka. Toliko o naravnosti pojmov. Konec koncev so tudi rastline živa bitja. Kar nekaj jih poznam, ki se z rožami na vrtu ali v dnevni sobi pogovarjajo ure in ure, nekateri jim za lepšo rast in boljše počutje navijajo celo Mozarta ali Beethovna. Nakar jih zlagamo v vaze. Ubite. In ko ubijamo rastline, namesto rdeče teče zelena kri. Kako denimo odrezati solato, če ne z nožem? Tudi travoljubci torej opravljajo mesarsko poslanstvo.
Si predstavljate grozo in muke regrata, ko bo nadenj čez mesec ali dva prišel vegetarijanec z nožem v roki?!
Saj ne, da ne maram vegetarijancev ali veganov. Ne. Zavračam le njihovo nasilnost. Nihče jim nič noče, nihče jih ne izziva, kaj šele ogroža. Nihče se ne vtikuje v njihove bilke, travice, fižolčke, bučke, gomolje, v njihovo znanost, predavanja. Zelo redko ali izjemoma pridejo prav za kako šalo. Preprosto so pač del nas, tega sveta in človeštva, ki se po njihovo deli na rastlinojedce in mesojedce. Prav. Saj se delimo tudi po spolu. Ki pa se praviloma cenita, spoštujeta, dopolnjujeta. Nikakor pa nočem, da mi nekdo vsiljuje vero v uživanje rastlinja. Navsezadnje je človek bolj jedoča kot misleča žival. Materino mleko pijemo, ko še nič ne mislimo. In v prsih matere pač ni rastlinskega ali sadnega soka. Toliko o naravnosti pojmov. Konec koncev so tudi rastline živa bitja. Kar nekaj jih poznam, ki se z rožami na vrtu ali v dnevni sobi pogovarjajo ure in ure, nekateri jim za lepšo rast in boljše počutje navijajo celo Mozarta ali Beethovna. Nakar jih zlagamo v vaze. Ubite. In ko ubijamo rastline, namesto rdeče teče zelena kri. Kako denimo odrezati solato, če ne z nožem? Tudi travoljubci torej opravljajo mesarsko poslanstvo.
Si predstavljate grozo in muke regrata, ko bo nadenj čez mesec ali dva prišel vegetarijanec z nožem v roki?!
