NA KOŽO
Kolumna Bojana Budje: Vreme
Če bodo pod vodo izginili Maldivi pa Benetke, čaka enaka usoda Piran, Izolo, Koper, Ankaran.
Odpri galerijo
Vreme je te dni daleč najaktualnejša tema. Tudi najbolj usodna. Le koga brigajo šarci, cerarji, mesci, erjavci, židani in kar je oblasti pohlepnih osebkov, ko pa nam narava najbolj nazorno sporoča, da je vrag odnesel šalo. Da planet Zemlja zaradi naravnega in nenaravnega segrevanja ozračja, tal in oceanov nepreklicno zapušča ledeno dobo in se podaja na pot globalne otoplitve. Se bosta Arktika in Antarktika stopili? Nekoč zagotovo. In če bodo pod vodo izginili znameniti Maldivi pa turistične Benetke, čaka enaka usoda Piran, Izolo, Koper, Ankaran. Nekoč.
Že kak teden ali več časopise z dodatnim razlogom prebiramo od zadnje strani proti prvi. Od tam, kjer je vremenska napoved, ki je čez noč postala za živelj in življenje najpomembnejša. Roko na srce, tukaj s hitrostjo in embalažo prednjači televizija. In tudi zato so teve vremenarji take zvezde. Čeprav jih imamo vsaj dve vrsti. Ene, domujoče na resnih holivudarskih kanalih, ki o vremenu tudi zares kaj vedo in povedo, drugo pleme vremenark bivakira na komercialkah. Kjer se one pretežno kažejo, po možnosti v tesno oprijetih hlačah in globokih dekoltejih, vreme pa berejo s plonkcev. Če jim ga bognedaj zmanjka, postane tudi bonaca veter z nekaj bofori.
Škoda. Vreme si zasluži resnost in profesionalnost. Vreme je naša usoda. Zunaj naših meja so to že spoznali. Danci pišejo in govorijo o najzgodnejši žetvi v svoji zgodovini in o tem, da nove setve zavoljo zažgane zemlje ne bo. Švicarji prvič v novejši zgodovini nižajo carine na uvoz sena in živalske krme, Švedi so zgroženi, ker ledenik na planini Kebnekaise ni več najvišji vrh v državi, saj so ga visoke temperature minule tedne znižale za neverjetne štiri metre. V Nemčiji mediji poročajo o najzgodnejši trgatvi grozdja, saj ne pomnijo, da bi ga kdaj obirali že v prvih avgustovskih dneh, hkrati z grozo spremljajo, kako presihajo številna jezera in reke. Ter še in še. Pa mi? Sliši se čudno, a zdi se, da smo v deželici pod Alpami usodnost vremena edini spoznali pri edinem bojda tabloidnem dnevniku. Za druge je vreme še vedno bolj kot ne zabava. Pomembnejši se jim zdi celo peskovnik, v katerem se igrajo Marjan, Miro, Luka, Karl, Dejan in Alenka.
Že kak teden ali več časopise z dodatnim razlogom prebiramo od zadnje strani proti prvi. Od tam, kjer je vremenska napoved, ki je čez noč postala za živelj in življenje najpomembnejša. Roko na srce, tukaj s hitrostjo in embalažo prednjači televizija. In tudi zato so teve vremenarji take zvezde. Čeprav jih imamo vsaj dve vrsti. Ene, domujoče na resnih holivudarskih kanalih, ki o vremenu tudi zares kaj vedo in povedo, drugo pleme vremenark bivakira na komercialkah. Kjer se one pretežno kažejo, po možnosti v tesno oprijetih hlačah in globokih dekoltejih, vreme pa berejo s plonkcev. Če jim ga bognedaj zmanjka, postane tudi bonaca veter z nekaj bofori.
Škoda. Vreme si zasluži resnost in profesionalnost. Vreme je naša usoda. Zunaj naših meja so to že spoznali. Danci pišejo in govorijo o najzgodnejši žetvi v svoji zgodovini in o tem, da nove setve zavoljo zažgane zemlje ne bo. Švicarji prvič v novejši zgodovini nižajo carine na uvoz sena in živalske krme, Švedi so zgroženi, ker ledenik na planini Kebnekaise ni več najvišji vrh v državi, saj so ga visoke temperature minule tedne znižale za neverjetne štiri metre. V Nemčiji mediji poročajo o najzgodnejši trgatvi grozdja, saj ne pomnijo, da bi ga kdaj obirali že v prvih avgustovskih dneh, hkrati z grozo spremljajo, kako presihajo številna jezera in reke. Ter še in še. Pa mi? Sliši se čudno, a zdi se, da smo v deželici pod Alpami usodnost vremena edini spoznali pri edinem bojda tabloidnem dnevniku. Za druge je vreme še vedno bolj kot ne zabava. Pomembnejši se jim zdi celo peskovnik, v katerem se igrajo Marjan, Miro, Luka, Karl, Dejan in Alenka.
