NA KOŽO
Kolumna Bojana Budje: Zasvojeni
Si znate predstavljati, kakšen bi bil svet, če bi mu za en sam samcat dan ukradli internet?
Odpri galerijo
Te dni sem naletel na podatek, ki mi je dal misliti. Povprečen zemljan z brskanjem, objavljanjem in pregledovanjem različnih družabnih omrežij – največ kajpak na facebooku, youtubu, instagramu in twitterju – vsakodnevno zapravi kar dve uri in 23 minut svojega časa. Prevedeno v dolgost povprečnega življenja je to šest let in osem mesecev. Halo?! Samo za plehka internetna opravila torej namenjamo več časa, kot ga preživimo s prijatelji, kot ga porabimo za različna hišna opravila, nakupovanje in prehranjevanje. Kar 97 odstotkov slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev denimo redno uporablja youtube, prav vsak dan je na kakšno od spletnih družabnih omrežij priklopljenega domala pol milijona Slovenk in Slovencev. Je sploh mogoče živeti brez interneta?
Rekel bi, da ne. Ker nam je življenje naredil udobno. Z njim je dostopno vse, nikomur ni treba premakniti riti niti za milimeter, samo na tipkovnici nekaj zaukažeš in že imaš. V nekaj sekundah si zlahka nabereš tuje pameti v izobilju, z nekaj spretnosti jo potem prodaš za svojo. Tako se delajo šolske domače naloge, diplome, magisteriji, doktorati. Tudi časopisni članki, da pometem še pred našim pragom. Copy paste, kopiraj in prilepi. Najbolj koristno navodilo in pravilo naših dni. Ukradi in prodaj za svoje! Največkrat nerodno, celo smešno, pogosto pa tako dovršeno in dognano, da je celo boljše od originala. Še nikoli v zgodovini človeštva se ni toliko prepisovalo, plonkalo, drži pa tudi, da še nikoli ni bilo toliko informacij in takšne žeje po njih. Na pohodu je najbolj grebatorska civilizacija in generacija vseh časov. Včasih smo informacije in znanje iskali v samoti in tihoti javnih ali svojih knjižnic, spomnim se samo kraljeve aleksandrijske v starem Egiptu, ki je končala v pepelu. Danes se nič ne izgubi, nič ne zgori, praktično vse, kar je naumilo človeštvo, je na internetu. Na milijonih serverjev in njihovih rezerv. Pleve in zrnje, resnica in laž, pamet in neumnost, biseri umetnosti, prepadi kiča, tisoče tehnologij, znanosti, vse, kar so porodili možgani. Kogar koli in kjer koli.
Pozabili smo, kakšno je bilo življenje brez interneta. Ko smo bili še svobodni. Si znate predstavljati, kakšen bi bil svet, če bi mu za en sam samcat dan ukradli internet? Jaz tudi ne.
Si znate predstavljati, kakšen bi bil svet, če bi mu za en sam samcat dan ukradli internet?
Rekel bi, da ne. Ker nam je življenje naredil udobno. Z njim je dostopno vse, nikomur ni treba premakniti riti niti za milimeter, samo na tipkovnici nekaj zaukažeš in že imaš. V nekaj sekundah si zlahka nabereš tuje pameti v izobilju, z nekaj spretnosti jo potem prodaš za svojo. Tako se delajo šolske domače naloge, diplome, magisteriji, doktorati. Tudi časopisni članki, da pometem še pred našim pragom. Copy paste, kopiraj in prilepi. Najbolj koristno navodilo in pravilo naših dni. Ukradi in prodaj za svoje! Največkrat nerodno, celo smešno, pogosto pa tako dovršeno in dognano, da je celo boljše od originala. Še nikoli v zgodovini človeštva se ni toliko prepisovalo, plonkalo, drži pa tudi, da še nikoli ni bilo toliko informacij in takšne žeje po njih. Na pohodu je najbolj grebatorska civilizacija in generacija vseh časov. Včasih smo informacije in znanje iskali v samoti in tihoti javnih ali svojih knjižnic, spomnim se samo kraljeve aleksandrijske v starem Egiptu, ki je končala v pepelu. Danes se nič ne izgubi, nič ne zgori, praktično vse, kar je naumilo človeštvo, je na internetu. Na milijonih serverjev in njihovih rezerv. Pleve in zrnje, resnica in laž, pamet in neumnost, biseri umetnosti, prepadi kiča, tisoče tehnologij, znanosti, vse, kar so porodili možgani. Kogar koli in kjer koli.
Pozabili smo, kakšno je bilo življenje brez interneta. Ko smo bili še svobodni. Si znate predstavljati, kakšen bi bil svet, če bi mu za en sam samcat dan ukradli internet? Jaz tudi ne.
