NA KOŽO
Kolumna Boštjana Fona: Grbinasto tlačenje
Pobrskal sem po lokacijah športnih poligonov in uvidel, da jih je na sončni strani Alp že lepo število.
Odpri galerijo
Materinščina skozi slovnične prepreke ne prepušča tujih poimenovanj. Tako se je odločila, da Slovencem v krog povezane kuclje in ovinke, prevlečene z asfaltom, predstavi kot grbinasto-tlačilni poligon. Včasih slovenščini res ne uspe ... Mularija, ki se, razen v šolskih klopeh, ne obremenjuje s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, taki športni areni pravi pumptrack. Kot drugje po svetu. Junior, ker ima ne eno, temveč dve deski, kjer so navijačena kolesa, in temu pravi skejt, me je prepričeval, da greva v Naklo. Malo večja vas je tudi občina. Tam imajo pumptrack, mi je zagotavljal mali. Tik ob avtocesti je, od tam je smrkavec tudi opazil ta grbinasto-tlačilni poligon. Bi dal roko v ogenj, da ga imajo samo v prestolnici in morda štajerski metropoli. Pobrskal sem po lokacijah športnih poligonov, kjer se telo spravi v adrenalinsko telesno vadbo, in uvidel, da jih je na sončni strani Alp že spodobno število.
Počasi, a pogumno, se je najmlajši s skejtom pognal po grbinasto-tlačilnem poligonu in telebnil pri vseh štirih poskusih. Dognal je, da je tista športna arena zanj in njegovi dve deski s kolesci, ker še nista čisto motorično izpopolnjeni, malček preveč zajebana. Da, prav tako mi je rekel. Drugi navdušenci njegovih let so imeli skiroje, eni so bili na kolesih. Vsi opremljeni s čeladami in ščitniki. Kaj zdaj? Podvizala sva se v prvo pravo športno štacuno, kjer sem postrgal denarce iz žepa. Mali je v hipu imel skiro. Ne za na mestne pločnike. Takega robustnega, težkega, ki je narejen prav za grbinasto tlačenje. In še skačeš lahko z njim! Kot na posnetkih prek spleta, mi je bilo pokazano na mobilniku, ki lovi tudi internetni signal. Poleg skiroja sva nabavila seveda ščitnike. Ker pametno glavo čuva čelada, jo je imel še od skejtanja. Čeprav ima ata rad naravo, je nadvse vesel, da športno giba tudi naslednik, čeprav v urbanem okolju. Izpod čelade teče znoj, na licih rdečica in nasmeh od ušesa do ušesa. Seveda je kakšna buška in odrgnina mimo ščitnika.
Toda to so športne rane, ki pomenijo le eno: ko se reče, da samo še tri kroge, to pomeni še najmanj petnajst. Dokler le mišice zmorejo. Grbinasto-tlačilni poligon je vrhunska pogruntavščina in res primerna ne le za v mesto, temveč tudi za vas. Da, tudi sam sem se preizkusil na tlačenju po grbinah. Nisem prestar, kvečjemu neroden.
Počasi, a pogumno, se je najmlajši s skejtom pognal po grbinasto-tlačilnem poligonu in telebnil pri vseh štirih poskusih. Dognal je, da je tista športna arena zanj in njegovi dve deski s kolesci, ker še nista čisto motorično izpopolnjeni, malček preveč zajebana. Da, prav tako mi je rekel. Drugi navdušenci njegovih let so imeli skiroje, eni so bili na kolesih. Vsi opremljeni s čeladami in ščitniki. Kaj zdaj? Podvizala sva se v prvo pravo športno štacuno, kjer sem postrgal denarce iz žepa. Mali je v hipu imel skiro. Ne za na mestne pločnike. Takega robustnega, težkega, ki je narejen prav za grbinasto tlačenje. In še skačeš lahko z njim! Kot na posnetkih prek spleta, mi je bilo pokazano na mobilniku, ki lovi tudi internetni signal. Poleg skiroja sva nabavila seveda ščitnike. Ker pametno glavo čuva čelada, jo je imel še od skejtanja. Čeprav ima ata rad naravo, je nadvse vesel, da športno giba tudi naslednik, čeprav v urbanem okolju. Izpod čelade teče znoj, na licih rdečica in nasmeh od ušesa do ušesa. Seveda je kakšna buška in odrgnina mimo ščitnika.
Pobrskal sem po lokacijah športnih poligonov in uvidel, da jih je na sončni strani Alp že lepo število.
Toda to so športne rane, ki pomenijo le eno: ko se reče, da samo še tri kroge, to pomeni še najmanj petnajst. Dokler le mišice zmorejo. Grbinasto-tlačilni poligon je vrhunska pogruntavščina in res primerna ne le za v mesto, temveč tudi za vas. Da, tudi sam sem se preizkusil na tlačenju po grbinah. Nisem prestar, kvečjemu neroden.
