NA KOŽO
Kolumna Boštjana Fona: Kamena doba
Namesto da bi se s pomočjo v kompjuterju nameščenega programa hokus pokus prenesli podatki, je zaboj z ekranom od mene zahteval kup informacij.
Odpri galerijo
Drobni aparatek v žepu je nuja, najsi gre za telefonsko zvezo, brskanje po spletu, uporaben je kot arhiv dokumentov, bančnih računov do družinskih ali celo spotakljivih fotografij. Nato strojček mrkne. Pade po tleh, s hlačami vred se ga opere v pralnem stroju pri 40 stopinjah ali preprosto izpusti elektronsko dušico. V hipu se znajdeš sredi kamene dobe, ki traja, dokler se ne kupi drug, še modernejši mobilnik. Konec težav? Kje pa! Novi je popolnoma prazen, nič iz preminulega nima v sebi. Kako naj običajen smrtnik iz starega v novega prenese stike od žlahte, kolegov, ljubice, ki jo imaš skrito kot kontakt firme za menjavo oken?
Najprej se vklopi računalnik. Kot na tržnici je, vsak hvali svoj program za prenos podatkov. Enega, na pogled res sestavljenega vkup za telebane, sem namestil na računalnik in vtaknil kabel, most med kompjuterjem in mojim krepnjenim mobijem. Hopla! V starem se je prižgala drobna lučka. Deluje? Namesto da bi se s pomočjo v kompjuterju nameščenega programa hokus pokus preneslo želeno, je zaboj z ekranom od mene zahteval kup informacij. Že prva je bila zalogaj, saj me je z ekrana zadelo vprašanje, katero verzijo operacijskega sistema imam v starem mobilniku. Vtipkal sem, da je to en zelen robotek, ki se mu v notranjosti vrtijo kolesca. Zgodilo se ni nič. Kje je škatla od starega mobilnika? Tam je nalepka in gor odgovor. Na dan, ko sem ga dobil, sem jo nekam zagnal. Kam? Brskal sem po stanovanju, jo nazadnje le odkril in vtipkal podatke. Sledil je rafal drugih vprašanj. Sprva sem vpisoval neke naslove in podobno. Obupal sem, ko me je računalnik vprašal, kje imam oblak. Kakšen oblak, za boga milega? Nebo je jasno, večer je topel in zvezdnato posut, jaz pa brez napravice za stik s svetom. Ti in tvoj oblak! Preden sem šel spat, sem ozmerjal kompjuter in stari mobilnik. Še novemu sem namenil eno krepko. Naslednji dan sem iskal osebo, ki skriva naravni talent za te napravice. Priporočili so mi smrkavca, polnega mozoljev. V nekaj minutah je za par evrov prenesel podatke iz starega v nov mobilnik. Od imenika do zadnje fotografije. Vrnil sem se iz kamene dobe.
Najprej se vklopi računalnik. Kot na tržnici je, vsak hvali svoj program za prenos podatkov. Enega, na pogled res sestavljenega vkup za telebane, sem namestil na računalnik in vtaknil kabel, most med kompjuterjem in mojim krepnjenim mobijem. Hopla! V starem se je prižgala drobna lučka. Deluje? Namesto da bi se s pomočjo v kompjuterju nameščenega programa hokus pokus preneslo želeno, je zaboj z ekranom od mene zahteval kup informacij. Že prva je bila zalogaj, saj me je z ekrana zadelo vprašanje, katero verzijo operacijskega sistema imam v starem mobilniku. Vtipkal sem, da je to en zelen robotek, ki se mu v notranjosti vrtijo kolesca. Zgodilo se ni nič. Kje je škatla od starega mobilnika? Tam je nalepka in gor odgovor. Na dan, ko sem ga dobil, sem jo nekam zagnal. Kam? Brskal sem po stanovanju, jo nazadnje le odkril in vtipkal podatke. Sledil je rafal drugih vprašanj. Sprva sem vpisoval neke naslove in podobno. Obupal sem, ko me je računalnik vprašal, kje imam oblak. Kakšen oblak, za boga milega? Nebo je jasno, večer je topel in zvezdnato posut, jaz pa brez napravice za stik s svetom. Ti in tvoj oblak! Preden sem šel spat, sem ozmerjal kompjuter in stari mobilnik. Še novemu sem namenil eno krepko. Naslednji dan sem iskal osebo, ki skriva naravni talent za te napravice. Priporočili so mi smrkavca, polnega mozoljev. V nekaj minutah je za par evrov prenesel podatke iz starega v nov mobilnik. Od imenika do zadnje fotografije. Vrnil sem se iz kamene dobe.
