Kolumna Boštjana Fona: Nemško in balkansko

Končno konec letošnjih počitnic! Lahko bi bile za kakšen vatel daljše, le če se mi ne bi bilo treba prevažati po cestah. So bila leta, ko smo poletno gnečo imeli samo na avtocestnem križu. Domorodci smo šli po obvoznih smereh. Turisti so začeli siliti iz svojih zgodovinsko avtocestnih poletnih poti na naše lokalne ceste. Prej sem poleti na cestah bogu pod ritjo srečal par Avstrijcev, ki so šli v poceni gostilno tik za mejo. Zraven za drobiž Holandcev, ti so prislovično firbčni, in kakšnega izgubljenega Italijana. To poletje pa so gomazeli po vseh mogočih zakotnih luknjah Francozi, vozili so se po še tako ozkih prometnicah Španci. Švede sem srečal tam, kjer še satelitska navigacija ne deluje. Britanci so se rinili po vseh mogočih makadamskih kolovozih, cel kup vzhodnoslovanskih bratov in bratrancev je bilo. Celo avtodom iz Tadžikistana sem po vijugasti cesti na Jezersko prehitel. Ampak Nemcev ... Njih je bilo na lokalnih prometnicah več kot po 6. aprilu 1941. Oni so mi šli najbolj na živce. Tisti z nalimano črko D v ovalu so od hudiča. Ni mi jasno, od kod jim ideja, da če je na avtocesti omejitev 130 km/h, potem pa pride predor, znižajo na predpisanih 100 km/h, čim v daljavi ugledajo prvi znak za omejitev? Ko Nemec upošteva znak prometne signalizacije, vozeč za njim besno iščeš zavoro. Še večja nadloga so, kadar zavijejo na lokalne ceste. Predpise upoštevajo do popolnosti. Naj na tistih navigacijskih elektronskih napravicah vklopijo podatke o radarskih kontrolah in radio naj poslušajo. Tako lahko vozijo enako, kot vozimo mi: omejitev vožnje upoštevaš tam, kjer so po navadi policaji ali škatle z radarjem. Edino prometno signalizacijo, ki jo kot pravi šofer podalpskega plemena upoštevaš, prihaja z nasprotnega voznega pasu! Kolega ti z mežikanjem luči pokaže, da te malo naprej čaka policijska past. Če šofiraš pri nas kot nemški turist, gre po predpisih, umirjeno, skratka dolgočasno. Avto potrebuje strast, navijati se mora prek meja sprejemljivega, skratka naj gre po balkansko. Kar se tiče vozniške kulture, tja pravzaprav tudi spadamo.