Kolumna Dejana Vodovnika: Al Capone, mamila in harmonika
Tudi kovčki za harmoniko so prav priročni za prenašanje ne le glasbenega inštrumenta, ki ga številni tako radi raztegujejo.
Odpri galerijo
Japonska korporacija Yamaha, ki med drugim proizvaja glasbila, je po odmevnem pobegu nekdanjega menedžerja Nissana Carlosa Ghosna v Libanon ljudi opozorila, naj se ne zapirajo v kovčke za glasbila, saj se lahko zgodi nesreča. Ghosn naj bi namreč pobegnil tako, da se je skril v velik kovček za glasbilo.
»Ne bomo navajali razloga, a pojavlja se veliko tvitov o plezanju v velike kovčke za glasbila. Opozorilo po morebitni nesreči bi bilo prepozno, zato prosimo vse, naj tega ne poskušajo,« so po poročanju agencij sporočili iz Yamahe.
Nekdanji prvi mož japonskega avtomobilskega proizvajalca Nissan Ghosn, ki je na Japonskem čakal na sojenje zaradi finančnih malverzacij, naj bi v Libanon pobegnil tako, da se je skril v velik kovček za glasbilo. Tega naj bi nato naložili na zasebno letalo. Ali je šlo za Yamahin kovček, ni znano. Prav tako ni znano, ali je res zbežal pred neresnico in političnim pregonom ali pred resnico. Ampak naj o tem razpredajo ustrezne institucije.
Zdaj smo pravzaprav pri glasbenih kovčkih. Ti imajo v zgodovini precejšen pomen. Samo spomnimo se Ala Capona, s pravim imenom Alphonse Capone, rojenega v Brooklynu v družini priseljencev iz Neaplja. Že kot fant se je pridružil cestnim tolpam in se leta 1909 preselil v Chicago, kjer se je začel ukvarjati z organizacijo prostitucije. Po uvedbi prohibicije deset let pozneje sta mu proizvodnja in prodaja alkoholnih pijač prinesli ogromno bogastvo. Z umori (njegovi valpti so na dan sv. Valentina hladnokrvno postrelili večino članov konkurenčne tolpe Bugsa Morana) je postal glavni šef podzemlja. Leta 1931 je bil obsojen na 11 let zapora zaradi utaje davkov in čez osem let je bil predčasno izpuščen. Umrl je na svojem posestvu na Floridi.
In kakšno zvezo ima Al Capone in njegovi z glasbenimi kovčki? Precejšnjo! V vseh filmih in pričevanjih lahko namreč vidimo, da so gangsterji na prizorišče zločinov večinoma (res ne v vseh primerih, ampak vseeno) prihajali z glasbenimi kovčki. V njih pa so bile namesto inštrumentov brzostrelke.
So pa glasbeni kovčki priročni še za nekaj. Za prenos mamil.
Whitney Houston in Amy Winehouse brez mamil nista zmogli živeti.
Da je Bobby Brown kriv za Whitneyjino močno odvisnost od mamil, zaradi katere je potonila v glasbene in splošno življenjske globine, na koncu pa plačala z veliko prezgodnjo smrtjo, je splošno znano. In kako naj bi na koncertne turneje vozili mamila? V glasbenih kovčkih. Po podobni poti kot Bobby Brown je hodil tudi Blake Fielder-Civil, ki je bil kriv za odvisnost in prezgodnjo smrt svoje srčne izbranke Amy Winehouse.
Na domači glasbeni sceni je slišati marsikaj o prenašanju različnih substanc. Tudi v glasbenih kovčkih. Pa ne le v tistih, s katerimi se sem ter tja prevažajo dolgolasi slovenski rockerji, za katere bi že na daleč marsikdo rekel, da so »mamilarji«, ampak tudi lepi in pridni, ki igrajo na harmoniko. Navsezadnje so tudi kovčki za harmoniko, ki jo radi poslušajo vsi, od povsem običajnih ljudi do poslovnežev in pravih in malo manj pravih elit, prav priročni elementi za prenašanje ne le glasbenega inštrumenta, ki ga številni tako radi raztegujejo. Navsezadnje, vsaj tako je slišati, tudi narodno-zabavna scena ni imuna proti vplivom substanc »te ali one vrste oz. listavcev ali iglavcev …«
Je pa zanimivo, da japonska korporacija Yamaha v svojem sporočilu ne odsvetuje prenašanja različnih substanc v glasbenih kovčkih, ampak zgolj in le – zapiranje osebkov v kovčke za glasbila, saj se lahko zgodi nesreča. Še sreča!
»Ne bomo navajali razloga, a pojavlja se veliko tvitov o plezanju v velike kovčke za glasbila. Opozorilo po morebitni nesreči bi bilo prepozno, zato prosimo vse, naj tega ne poskušajo,« so po poročanju agencij sporočili iz Yamahe.
Nekdanji prvi mož japonskega avtomobilskega proizvajalca Nissan Ghosn, ki je na Japonskem čakal na sojenje zaradi finančnih malverzacij, naj bi v Libanon pobegnil tako, da se je skril v velik kovček za glasbilo. Tega naj bi nato naložili na zasebno letalo. Ali je šlo za Yamahin kovček, ni znano. Prav tako ni znano, ali je res zbežal pred neresnico in političnim pregonom ali pred resnico. Ampak naj o tem razpredajo ustrezne institucije.
Zdaj smo pravzaprav pri glasbenih kovčkih. Ti imajo v zgodovini precejšen pomen. Samo spomnimo se Ala Capona, s pravim imenom Alphonse Capone, rojenega v Brooklynu v družini priseljencev iz Neaplja. Že kot fant se je pridružil cestnim tolpam in se leta 1909 preselil v Chicago, kjer se je začel ukvarjati z organizacijo prostitucije. Po uvedbi prohibicije deset let pozneje sta mu proizvodnja in prodaja alkoholnih pijač prinesli ogromno bogastvo. Z umori (njegovi valpti so na dan sv. Valentina hladnokrvno postrelili večino članov konkurenčne tolpe Bugsa Morana) je postal glavni šef podzemlja. Leta 1931 je bil obsojen na 11 let zapora zaradi utaje davkov in čez osem let je bil predčasno izpuščen. Umrl je na svojem posestvu na Floridi.
In kakšno zvezo ima Al Capone in njegovi z glasbenimi kovčki? Precejšnjo! V vseh filmih in pričevanjih lahko namreč vidimo, da so gangsterji na prizorišče zločinov večinoma (res ne v vseh primerih, ampak vseeno) prihajali z glasbenimi kovčki. V njih pa so bile namesto inštrumentov brzostrelke.
So pa glasbeni kovčki priročni še za nekaj. Za prenos mamil.
Whitney Houston in Amy Winehouse brez mamil nista zmogli živeti.
Da je Bobby Brown kriv za Whitneyjino močno odvisnost od mamil, zaradi katere je potonila v glasbene in splošno življenjske globine, na koncu pa plačala z veliko prezgodnjo smrtjo, je splošno znano. In kako naj bi na koncertne turneje vozili mamila? V glasbenih kovčkih. Po podobni poti kot Bobby Brown je hodil tudi Blake Fielder-Civil, ki je bil kriv za odvisnost in prezgodnjo smrt svoje srčne izbranke Amy Winehouse.
Na domači glasbeni sceni je slišati marsikaj o prenašanju različnih substanc. Tudi v glasbenih kovčkih. Pa ne le v tistih, s katerimi se sem ter tja prevažajo dolgolasi slovenski rockerji, za katere bi že na daleč marsikdo rekel, da so »mamilarji«, ampak tudi lepi in pridni, ki igrajo na harmoniko. Navsezadnje so tudi kovčki za harmoniko, ki jo radi poslušajo vsi, od povsem običajnih ljudi do poslovnežev in pravih in malo manj pravih elit, prav priročni elementi za prenašanje ne le glasbenega inštrumenta, ki ga številni tako radi raztegujejo. Navsezadnje, vsaj tako je slišati, tudi narodno-zabavna scena ni imuna proti vplivom substanc »te ali one vrste oz. listavcev ali iglavcev …«
Je pa zanimivo, da japonska korporacija Yamaha v svojem sporočilu ne odsvetuje prenašanja različnih substanc v glasbenih kovčkih, ampak zgolj in le – zapiranje osebkov v kovčke za glasbila, saj se lahko zgodi nesreča. Še sreča!