Kolumna Dejana Vodovnika: Alkoholni orgazem

Da je slovenski glasbeni trg skromen, prepevajo že vrane po gnezdiščih. Zato pravzaprav niti ne preseneča odločitev domače estradnice Alye, da bo nastopila na dveh hrvaških festivalih. Seveda s pesmimi v hrvaščini.

Iskreno, hrvaških popevkarjev, ki si pridejo polnit mošnjičke v Slovenijo (v lastni državi jim posla primanjkuje, a to neradi priznajo), še nisem slišal prepevati v slovenščini. Joj, pa ne spet, prosim, o Arsenu Dediću in Pegastem dekletu … Sem jih pa nekajkrat slišal, na kakšnem koncertu pod šotorom, ko se zaderejo »Moj očka 'ma konjička dva«, občinstvo pa jim pod vplivom piva in kakega špricarja alkoholnoorgazmično ploska. Potem pa itak nadaljujejo v svojem dalmatinsko-zagorskem slogu s krikanjem galebov in klapami …

Navsezadnje vsi vemo (le na glas si tega ne upamo priznati), koliko državljani spoštujemo naše nacionalne simbole. No, takrat, ko si jih okoli riti zaveže kak športnik, smo ponosni, naslednji hip pa na vse skupaj, kaj šele na zastavo, slovensko, pozabimo. Tudi ob državnih praznikih. Povrhu domači, slovenski glasbeniki vse raje prepevajo v neslovenščini, vključno s hrvaščino in srbščino, najpogosteje pa v angleščini.

Samo Štajersko si poglejmo; pravijo in se hvalijo, da je vardovsko zavedna, kot je zapisal spoštovani kolega Brane Piano, a najraje si požvižguje Da te mogu pismom zvati in potem za vsak primer še Oprosti mi, pape. Ja, tako je stanje duha; in ne le na Štajerskem, ki je le en kos matere domovine, ki jo imajo vsi, domnevno, tako radi.

Okej, okej. »Zahtevati od slovenskih popevkarjev, naj prepevajo zgolj v slovenščini zaradi tradicije in nacionalne zavednosti, je enako, kot bi zahtevali od smučarskega skakalca Timija Zajca, naj uporablja lesene smuči,« lahko parafraziramo norveškega profesorja kemije Martina Ystensa.

Je pa res, da je neuporaba slovenščine pri nas postala uporaba srbo-slovensko-hrvaščine. In nič drugega. Prepevanje kakega slovenskega izvajalca v angleščini, bog ne daj v francoščini ali nemščini, lahko preštejemo na prste ene roke. Če sploh. Recimo Darjo Gajšek, ki v oddaji Slovenski pozdrav vehementno zatrdi, da je njena najbolj priljubljena pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, nato pa na odrih skupaj s hrvaškimi Novimi fosili prepeva v hrvaščini. Oj, Rvacka, od kuda ljepote tvoje …

Pa saj verjamem, da velika večina slovenskih estradnikov niti ne ve, da ima slovenščina največj narečij na svetu glede na število prebivalcev, ki jo uporabljajo kot materni jezik, da slovenski jezik zajema okoli 400.000 besed, da je v državah, kjer slovenščina ni uradni jezik, okoli 500.000 govorcev slovenščine – največ v Kanadi, ZDA, Argentini, Avstraliji in celo v Republiki Južni Afriki. In kar samo od sebe se poraja vprašanje, zakaj se npr. Alya ne prijavi na festival v Avstraliji, tam zapoje v slovenščini, ali omenjena Gajškova, ki bi s kako slovensko pesmijo in postavo lahko »zažgala« slovensko govoreče v Republiki Južni Afriki.

Saj razumem, da je pot do tja malce dražja od popotovanja do kakega hrvaškega odra, a ni hudič, da bi nemara pod oder kje v Johannesburgu ali Port Elizabethu iz Namibije, Bocvane ali Zimbabveja ali nemara celo iz Svazija priromal kak slovensko govoreči ljubitelj glasbe in ji zaploskal neprimerno bolj iskreno, kot ji aplavdirajo na Hrvaškem.

Ko so v Celju, pod Muzejskim trgom, odkrili freske rimske vile iz prvega stoletja, so se lotili dokončne ureditve ne zgolj celjskega, ampak tudi vseslovenskega antičnega in srednjeveškega bisera – Muzejskega trga. In kot je običajno v naši podalpski deželici, kar nekdo odlično naredi, z ritjo hitro ponečedi. Že en mesec namreč prodajajo vstopnice za prvo veliko prireditev, ki jo bo Celje gostilo avgusta na tem antičnem biseru. Nastopili bodo Tomislav Bralić, klapa Intrade, Marko Škugor in skupina Eros. Slovenija v srcu, Dalmacija v duši. JBG!