Kolumna Dejana Vodovnika: Avtorske pravice in tožilkine krivice

»Primer popolne nekreativnosti so sodni postopki. Ko se v te vode spusti ustvarjalec, kreativec, pa je to res nerodna situacija. Duša, ki je bila poklicana k ustvarjanju, se ne znajde na parketu pravnih in sodnih postopkov. Gre za dva tako različna svetova, da je njun trk vedno problematičen. In praviloma rezultira v še večjem bogatenju racionalnih lisjakov in siromašenju empatičnih kreativnih duš.


Pred dnevi sta se srečala dva uspešna kreativca. En glasbenik in drugi filmar. Glasbenik je izgledal ves skrušen in utrujen. Covid? Ne, je odkimal. Bil sem na tožilstvu, kjer sem pred leti prijavil svinjarije, ki so se mi in se mi še dogajajo. Drugi je našpičil ušesa. Za kaj gre? Glasbenik je filmarju pred nos pomolil brošuro ministrstva za pravosodje in ministrstva za notranje zadeve z naslovom 'Pravice žrtev kaznivih dejanj', kjer v uvodu zapišejo, da 'Oškodovanec oziroma žrtev kaznivega dejanja postanete, ko je s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena vaša osebna ali premoženjska pravica in ste pri tem utrpeli škodo, vključno s fizičnimi, čustvenimi, duševnimi posledicami in ekonomsko izgubo.' … in potem seveda povabilo, da če opazimo kar koli sumljivega, koruptivnega, nečednega, naj to prijavimo, in država nam bo tankočutno pomagala do resnice in pravice.
Fak!

Pa saj to se nam ustvarjalcem dogaja non stop. Ves lajf delamo, ustvarjamo, kreiramo. Ampak vedno smo plačani slabše kot kak fizični delavec. Pravice, ki bi morale poplačevati ustvarjalnost in naj bi pomenile nekakšno rento za opravljeno podcenjeno delo, pa praviloma krade druščina kakih trideset sonarodnjakov, ki v tej državi obvladujejo medije (tudi državne!), državno regulativo, pravosodje in kapital. In ti se praviloma v javnosti kažejo kot rešitelji pravic ustvarjalcev, kot nekakšni filantropi. V resnici so volkovi, oblečeni v angelske pižame.

Debata se je razplamtela še bolj, ko je glasbenik povedal, da je na tožilstvo prijavil kup nepravilnosti na področju uveljavljanja avtorskih in sorodnih pravic. Nepravilnosti, ki se dogajajo ob evidentni pomoči medijev, sodstva, politike, državne uprave in kapitala, je podkrepil z dokazi, izjavami, posnetki, računskimi izkazi … itd.

Pred tremi leti se je spustil v boj za pravico, zaradi tega boja je odrezan od vseh medijskih in oglaševalskih kanalov, danes pa je doživel še 'mrzlo prho v tuš kabini' državnega tožilstva. Filmarja je kar zvilo od radovednosti. In? Glasbenik je povedal, da je policija zaslišala celo vrsto prič. Podala mnoge dokaze, povezala skrivne povezave … sestavila se je logična in dokazana veriga korupcije, tožilka pa je vse skupaj zavrgla. Spet smo pri zanimivi slovenski anomaliji. Prijavitelj nepravilnosti mora 110-odstotno dokazati svojo oškodovanost. In koruptivnost kradljivcev. Namesto da bi ob najavi suma kraje morali lopovi dokazovati in dokazati svojo poštenost!!!

Dokazom in trditvam prijavitelja – oškodovanca se v tej državi torej ne verjame. Verjame pa se zanikanju ovadenih. Na prvo žogo.

Poenostavljeno povedano. Ovca sporoči pastirju, da vsako noč volkovi, oblečeni v ovce, morijo ovce. Pokaže mu oglodane kosti, kri, vidne sledove klanja. Pastir od daleč pogleda čredo, zdi se mu, da ne vidi nobenih volkov. Zasliši volka, ki ves krvav okoli gobca izjavi, da vse skupaj ni res. Pastir ovco zavrne z obrazložitvijo, da se je motila. V čredi so zgolj ovce.

Ovci ni nič jasno. Vse dokler zvečer ne opazi, da pastir sleče pastirsko opravo … in pod njo je še en volk.

Kot nalašč se je iz bližnjega fast food lokala zaslišala Lovšinova pesem 'To ni več Slovenija!'. Umetnika sta ostala brez besed.«
Lep pozdrav, vaš Kreativni škrat