Bila je prijetna sobota na zagrebškem Britanskem trgu. Top z Lotrščaka, ki marsikaterega Slovenca prestraši, je že razdelil dan na pol, družba pa se je po kozarčku daljšega pogovora počasi namenjala v sobotno popoldne.
In takrat je k mizi pristopila vedeževalka. Znanka, ki ob sobotah rada pristopi k vsaki mizi in se ponudi.
»Je** te, Slovenac, zato mi platji 100 kuna, a može i ojri.«
»Ajde, da ti gatam,« je zažvrgolela z moškim glasom in že jemala mojo roko v svojo in začela strokovno opazovati dlan. Postopek prerokovanja se je začel.
Pa sem jo vprašal glede arbitražnega spora...