NA KOŽO
Kolumna Dejana Vodovnika: Duda in antidepresivi
Vse več je dijakov, ki jemljejo antidepresive in druga zdravila za lajšanje psihičnih stanj.
Odpri galerijo
Deseto leto zapored se je lani v Sloveniji rodila generacija z več kot 20.000 otroki, vendar je bila tudi ta v primerjavi s prejšnjo številno spet šibkejša, in to za pol odstotka, kažejo podatki državnega statističnega urada.
V Sloveniji lahko rojeni deček pričakuje, da bo ob nespremenjeni umrljivosti dočakal 78 let, deklica pa skoraj 84 let. Vrednost kazalnika pričakovanega trajanja življenja se je v zadnjih treh desetletjih zvišala za moške za 9,8 leta, za ženske pa za 7,4 leta. Tudi zaradi tega se nam lahko izriše nasmeh na ustnice.
Res bodo živeli dlje, a se bodo tudi – žal – veliko več ukvarjali z depresijo. Lastno! Kar še zdaleč ni pohvalno!
Da mladi v strahu pred prihodnostjo bežijo v svet elektronike (tako kot starejši v svet preteklosti), je znano. Nemara je malo manj znano, da bi naj bilo po informacijah iz slovenskih srednjih šol med dijaki vse več takšnih, ki jemljejo antidepresive in druga zdravila za lajšanje psihičnih stanj.
Tudi drugje, zunaj naše podalpske province, opozarjajo na ta problem. V Angliji, na Škotskem in Severnem Irskem, npr., se soočajo s skrb vzbujajočim porastom uporabe antidepresivov med mladostniki; v Angliji se je ta v zadnjih treh letih povečala za 15 odstotkov, na Škotskem za deset, na Severnem Irskem pa za šest odstotkov. Skupaj so v tem času izdali kar 950.000 receptov. Največji je porast med najmlajšimi, starimi 12 let in manj, kjer se je poraba povečala skoraj za četrtino. Težava je, da ni pravega nadzora, zakaj otrokom dajejo ta zdravila.
In če se je v slabem desetletju število receptov za anksiolitike (pri mladih) pri nas povečalo za dobrih 88 odstotkov, za antidepresive pa za krepkih 40, lahko upravičeno pričakujemo, da se bo v prihajajočih časih ta številka še malce povečala. Tako bosta morala odrasla dojenček ali dojenčica, če bosta želela v relativnem spokoju dočakati omenjeno starost, pojesti tudi še nekaj sto škatlic antidepresivov več.
Razen če bosta, kot obljubljajo, res kaj kmalu začela teči med in mleko. Pa magari, če bo njuno poreklo iz sosednje dežele, v kateri je kancler – Kurz!
V Sloveniji lahko rojeni deček pričakuje, da bo ob nespremenjeni umrljivosti dočakal 78 let, deklica pa skoraj 84 let. Vrednost kazalnika pričakovanega trajanja življenja se je v zadnjih treh desetletjih zvišala za moške za 9,8 leta, za ženske pa za 7,4 leta. Tudi zaradi tega se nam lahko izriše nasmeh na ustnice.
Res bodo živeli dlje, a se bodo tudi – žal – veliko več ukvarjali z depresijo. Lastno! Kar še zdaleč ni pohvalno!
Da mladi v strahu pred prihodnostjo bežijo v svet elektronike (tako kot starejši v svet preteklosti), je znano. Nemara je malo manj znano, da bi naj bilo po informacijah iz slovenskih srednjih šol med dijaki vse več takšnih, ki jemljejo antidepresive in druga zdravila za lajšanje psihičnih stanj.
Tudi drugje, zunaj naše podalpske province, opozarjajo na ta problem. V Angliji, na Škotskem in Severnem Irskem, npr., se soočajo s skrb vzbujajočim porastom uporabe antidepresivov med mladostniki; v Angliji se je ta v zadnjih treh letih povečala za 15 odstotkov, na Škotskem za deset, na Severnem Irskem pa za šest odstotkov. Skupaj so v tem času izdali kar 950.000 receptov. Največji je porast med najmlajšimi, starimi 12 let in manj, kjer se je poraba povečala skoraj za četrtino. Težava je, da ni pravega nadzora, zakaj otrokom dajejo ta zdravila.
In če se je v slabem desetletju število receptov za anksiolitike (pri mladih) pri nas povečalo za dobrih 88 odstotkov, za antidepresive pa za krepkih 40, lahko upravičeno pričakujemo, da se bo v prihajajočih časih ta številka še malce povečala. Tako bosta morala odrasla dojenček ali dojenčica, če bosta želela v relativnem spokoju dočakati omenjeno starost, pojesti tudi še nekaj sto škatlic antidepresivov več.
Razen če bosta, kot obljubljajo, res kaj kmalu začela teči med in mleko. Pa magari, če bo njuno poreklo iz sosednje dežele, v kateri je kancler – Kurz!
