NA KOŽO

Kolumna Dejana Vodovnika: Etiopija in Slovenija

Vse bolj se dozdeva, da se v naši državi vse več ljudi obnaša, kot bi bili s kakšnega drugega planeta.
Fotografija: Umetniška upodobitev satelita Cheops. FOTO: ESA/ATG medialab 
Odpri galerijo
Umetniška upodobitev satelita Cheops. FOTO: ESA/ATG medialab 

Da je Etiopija izstrelila svoj prvi satelit v vesolje, najbrž zanima bore malo ljudi. Vsaj pri nas. Pravijo, da je to nujno, saj naj bi na tak način, z razvojem vesoljskih programov, izboljšali razvojne cilje in spodbudili znanstvene inovacije. Pri nas, na tej strani Alp, pa smo še vedno prepričani, da je Etiopija dežela lakote, nazadnjaštva in tistih, ki po cestah laufajo maratone, saj kaj drugega ne znajo.

Sloveniji je izstrelitev nanosatelita Trisat nedavno spodletela. Satelit, ki je skoraj v celoti plod slovenskega znanja, bi moral po prvotnih načrtih poleteti v vesolje 9. septembra. Z izstrelišča v Francoski Gvajani naj bi ga ponesla nosilna raketa Vega, a se je evropskemu vesoljskemu podjetju Arianespace izstrelitev takšne rakete v Zemljino orbito nekoliko pokegljala.

Ali ima to kakšno zvezo s tem, da so Etiopijci pri uspešni izstrelitvi sodelovali s Kitajci, mi pa smo bili pri podobnem podvigu neuspešni z Evropejci, ne vem in o tem ne želim špekulirati.

Smo pa v teh dneh Slovenci lahko ponosni, da so ob 100-letnici Mednarodne astronomske zveze in v okviru pobude PoimenujmoPlanet z imenoma Iztok in Irena poimenovali eksoplanet in njegovo zvezdo. Mimogrede: Iztok je od našega raja, Slovenije, pravzaprav 446 svetlobnih let oddaljeni WASP-38 b. Njegova materinska zvezda je WASP-38 oz. HD 146389 z navidezno magnitudo 9,4. Sta v ozvezdju Herkula. Toliko v vednost.

Drži pa tudi, da Etiopijci »svojega« eksoplaneta in »njegove« zvezde še niso poimenovali po kakem junaku iz te celinske države v severovzhodni Afriki, saj jim ga niso niti še določili. Nam pa, ha, ha!

Se pa vse bolj dozdeva, da se v naši državi vse več ljudi obnaša, kot bi bili s kakšnega drugega planeta. Vsi hitijo v panje, kjer živijo, z obrazi obrnjenimi v tla, nihče nikogar ne pozna …

Prav zaradi tega je spodletela izstrelitev nanosatelita Trisat za nekatere malce tragična. Zategadelj ne bi bilo napak priporočilo, da naj omenjeni »slovenski« nanosatelit pripravijo tudi za polete potnikov. Veliko jih je, ki bi z veseljem pobegnili v orbito in se umaknili ponorelemu svetu tukaj in zdaj.

Interes za vkrcanje bi bil precejšen, sedeži na raketi (vključno z morebitnimi stojišči) pa razprodani.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije