Kolumna Dejana Vodovnika: Ko bo Magnifico pobiral krompir

Pred kakimi štirimi meseci je bilo na hmeljiščih, ki jih upravljajo kmetije Žagar, Zupanc in Pintar iz Dobriše vasi v Petrovčah, kakšnih 40 slovenskih športnikov, ki so pomagali napenjati vrvice. Okej, šlo je za sponzorsko akcijo, vendar vseeno …

Med športniki, ki so priskočili na pomoč, so bili bratje Prevc, ki so menda prišli, da bi čim bolj pomagali. Delo na hmeljišču po besedah Petra Prevca ni prispevalo k pridobivanju skakalne kondicije, je pa zaleglo za pridobivanje fizične moči in kot trening potrpežljivosti.

Biatlonec Jakov Fak je na polju narekoval tempo tričlanski biatlonski ekipi: »Smo bili kar hitri. Upam, da smo pomagali in vse pravilno naredili. Nisem si predstavljal, kako to poteka.«

V teh dneh so številni glasbeniki v totalnem ku**u, saj koncertov ni, denarja še manj. Kako naprej, se sprašujejo, saj nič ne kaže, da se bodo epidemiološke razmere kaj kmalu umirile in sprostile možnosti za vnovični razcvet glasbene industrije. Menda bo »spet po starem čez kaki dve leti«, napovedujejo optimisti, pesimisti k temu dodajo še kako leto za povrh, ob tem pa še dvignejo obrvi in zmignejo z rameni.


»Stisne me, ko pomislim na vse prijatelje, znance in kolege, ki so trenutno v res težkih situacijah. Vsi brez dohodkov in, kot kaže, jih še lep čas ne bo. Kje bodo, ko epidemija in predvsem njeni ukrepi minejo? Kam se bodo zatekli vsi legendarni roadiji, tonci, lučkarji? Kam bodo izginile vse njihove zgodbe, ki so nasmejale nebroj kombijev, polnih glasbenikov, ko so se vračali ponoči s špilov? Kdo bo vzgajal mladince s pričevanjem o epizodah njihovih predhodnikov? Kdo jim bo razložil, kako in zakaj se stoji pred mikrofonom? Se bodo vrnili, ko bo vsega tega enkrat konec?« je zapisal uveljavljeni kitarist Tadej Košir na družabnem omrežju.
In v tem okviru in v okviru hmeljarske akcije z začetka razmišljanja zgodba s Hrvaške. Tam se je namreč na zapis tudi v Sloveniji precej znane estradnice Nine Badrić, ki je pozvala državo, naj nekako poskuša najti vzvod za rešitev glasbenikov, ki so ostali brez dela (koncertov) in posledično jela (denarja za preživetje), odzvala neka Zrinka in povabila Nino, Severino in druge hrvaške glasbenike, naj pridejo pomagat pobirat krompir na njeno njivo.

Za zdaj odziva estradnikov na poziv kmetice Zrinke (še?) ni!

Vem, da slovenski kmetje ne pripuščajo vsakogar na svoje njive ali v hleve, zato si pač ne predstavljam, kako bi izgledal Magnifico, ki bi pobiral krompir ali ruval korenje. Hm, ali pa estradnici Rebeka Dremelj ali Helena Blagne, ki bi čistili v hlevu … Ali pa, hm, Darja Gajšek v kmetijskem kombinezonu, usranem od gnoja, na paši z ovcami …

Zgodba zagotovo ni enoznačna; kaj šele belo-črna. Očitno gre res vse v maloro. Kaj v eno, v tri!

V Sloveniji očitno še vedno živi veliko preveč ljudi, ki dejansko verjame, da vsak izvajalec pri nas nastopa sam, na matrico, playback. Brez benda, tonca, lučkarja, tehnikov, voznikov, bukerjev, organizatorjev, fotografa ... da pač pride v dvorano sam, na neki postavljen oder, ki je pač tam že od pamtiveka, z USB-ključkom, ki ga kar sam vtakne v opremo, ki je seveda tam in brezhibno obratuje že leta. »Vzame mikrofon v roke, ki je ležal na tleh, od prejšnjič, ko je tam nastopil Vlado Kreslin in ga je odložil na mesto, kjer je križec. Potem pritisne play in koncert se lahko začne,« kot je zapisal kitarist Košir.

Mogoče si pa aktualna oblast resnično želi, da se estradniki umaknejo z estrade in vso ustvarjalno energijo raje namenijo krompirju, hlevom, kmetijstvu in/ali poljedelstvu? Kdo bi vedel? Hm, kaj pa, če je to res!