NA EKS
Kolumna Dejana Vodovnika: Minister Gregor in Kreativni škrat
To je slovenska kreativnost! Povsod po svetu se takšna rabota imenuje kriminal.
Odpri galerijo
Tokrat mojega Kreativnega škrata žuli kreativnost v politiki. Takole mi je potarnal.
»Vsaka količkaj resna država postavi svoja pravila, ki veljajo za vsakogar enako. Ustava, zakoni, pravila, odredbe … nam krmilijo življenje v smeri čim boljšega preživetja. Politikina naloga je, da predlaga in sprejema kreativno zakonodajo, ki ljudstvu omogoča napredek, varnost, podporo raziskovalnemu delu, šolanje, socialno in zdravstveno varnost. Človek bi rekel, da je naloga politikov ena sama. Od jutra do večera razmišljati, kaj v zakonih še spremeniti, da bo ljudstvu, delavcem, lastnikom idej, obratovalnic, dobrin, učiteljem, učencem itd. še bolje.
Žal je v Sloveniji leta 2021 tak scenarij zgolj pobožna želja. Kolikor poznam naše zakonodajno telo, takšnega vizionarskega žara skorajda ni več. Ker ima Slovenija rekordno število zakonov, sledi, da poslanci večine teh zakonov niti ne poznajo. Kaj šele da bi spremljali rezultate zakonskih sprememb. Kaj šele da bi v primeru, ko se evidentno ugotovi, da je neki zakon /v kakem segmentu/ škodljiv, le-tega korigiralo ali odpravilo.
Tako kreativni Slovenci nismo. Oziroma bom rekel kar naravnost. Večji del zakonodajnega zbora nima pojma, kaj se ob spreminjanju zakonodaje v resnici na terenu dogaja.
Ko parlament sprejme zakon, ki uničuje domačega pridelovalca in na široko odpira vrata tujemu, ko se pridelovalci pritožujejo in moledujejo nad norostjo novega zakona, se ne zgodi nič posebnega. Skorajda v vsaki spremembi zakonodaje se zainteresirana javnost čudi precej spornim členom, ki praviloma na široko odpirajo vrata vplivni tuji srenji, ali domačim posrednikom globalnih ponudnikov.
Sam sem kar dobro seznanjen s postopki kreiranja in spreminjanja zakonodaje na področju kreativnosti, avtorskih pravic in licenciranja. Leta in leta se premikamo iz dežja pod kap, pod večji kap, pod slapič in pod slap … Minister Gregor pa nič.
Poznam nekaj preverjeno uspešnih slovenskih ustvarjalcev, ki mi vsi po vrsti zatrjujejo, da so neslišani. Da na mesto njihove ustvarjalnosti stopajo šibkejši, nikakršni, a dobro organizirani bleferji. Tu se zgodba nevarno zaplete. Bomo podpirali domačega pisatelja, glasbenika, pridelovalca ali se bomo z zakoni klanjali po vetru umerjenim posrednikom, ki so bili še nekaj let nazaj mešetarji z mešanim blagom?
Dolgo traja, da se realni kreativci ali pridelovalci organizirajo in potrkajo na premnoga državna vrata. Predstavijo svoj pogled, svoj strah, svoje dokaze, svojo analitiko, indice protizakonitosti. Minister Gregor prisluhne. A že jutri pozabi. Ne upa si in ne sme stopiti na interesno področje kriminalnih koncesij, ki so neločljivo povezane z lastništvom medijev. Celo organi pregona čudežno zavračajo pregone. Ali pa kaka nadobudna mlada sodnica zaustavi pregon z obrazložitvijo, da ni najti znakov kaznivih dejanj. Tam, kjer jih vsak otrok vidi! Halo?
Minister, ki si bo upal drezniti v osje gnezdo, na naslednjih volitvah gotovo ne bo izvoljen. Mediji bodo poskrbeli, da se izbrska star »greh«, protokolarna nagrada v vrednosti 300 eur, nakup elitne parcele, pa naj bo na njej podrtija ali vila. Kar koli, kar s pomočjo medijev lahko postane vroča zgodba. Tudi če je popolnoma izmišljena in neresnična. V javnosti se bo v enem tednu ustvarila podoba zveri, ki ne sme več prestopiti praga hrama demokracije.
To je slovenska kreativnost!
Povsod po svetu se takšna rabota imenuje kriminal.«
In moj Kreativni škrat je sinoči odhlačal v kot; čakat, kaj mu bo naša vsakdanja kriminalna kreativnost prinesla jutri. Pojutrišnjem ...
»Vsaka količkaj resna država postavi svoja pravila, ki veljajo za vsakogar enako. Ustava, zakoni, pravila, odredbe … nam krmilijo življenje v smeri čim boljšega preživetja. Politikina naloga je, da predlaga in sprejema kreativno zakonodajo, ki ljudstvu omogoča napredek, varnost, podporo raziskovalnemu delu, šolanje, socialno in zdravstveno varnost. Človek bi rekel, da je naloga politikov ena sama. Od jutra do večera razmišljati, kaj v zakonih še spremeniti, da bo ljudstvu, delavcem, lastnikom idej, obratovalnic, dobrin, učiteljem, učencem itd. še bolje.
To je slovenska kreativnost! Povsod po svetu se takšna rabota imenuje kriminal.
Žal je v Sloveniji leta 2021 tak scenarij zgolj pobožna želja. Kolikor poznam naše zakonodajno telo, takšnega vizionarskega žara skorajda ni več. Ker ima Slovenija rekordno število zakonov, sledi, da poslanci večine teh zakonov niti ne poznajo. Kaj šele da bi spremljali rezultate zakonskih sprememb. Kaj šele da bi v primeru, ko se evidentno ugotovi, da je neki zakon /v kakem segmentu/ škodljiv, le-tega korigiralo ali odpravilo.
Tako kreativni Slovenci nismo. Oziroma bom rekel kar naravnost. Večji del zakonodajnega zbora nima pojma, kaj se ob spreminjanju zakonodaje v resnici na terenu dogaja.
Ko parlament sprejme zakon, ki uničuje domačega pridelovalca in na široko odpira vrata tujemu, ko se pridelovalci pritožujejo in moledujejo nad norostjo novega zakona, se ne zgodi nič posebnega. Skorajda v vsaki spremembi zakonodaje se zainteresirana javnost čudi precej spornim členom, ki praviloma na široko odpirajo vrata vplivni tuji srenji, ali domačim posrednikom globalnih ponudnikov.
Sam sem kar dobro seznanjen s postopki kreiranja in spreminjanja zakonodaje na področju kreativnosti, avtorskih pravic in licenciranja. Leta in leta se premikamo iz dežja pod kap, pod večji kap, pod slapič in pod slap … Minister Gregor pa nič.
Bedarije in prevare pa se dogajajo z izdatno medijsko pomočjo. Ko nacionalna medijska hiša pristaja na omizja enako mislečih, pa naj gre za kreativnost, pridelavo hrane ali zaščito voda, mora biti pozornemu gledalcu jasno, da nekaj ne štima. Ko bi gledalec vedel, da mediji predstavljajo nepomembne in neproduktivne osebke kot uspešne pridelovalce, ustvarjalce …, je slika prevare popolna. In novosprejeti zakon gotovo ne bo služil boljšemu statusu in položaju slovenskega človeka, narave ali interesov, pač pa lizunskega posrednika ali zastopnika tuje pridelave ali ustvarjalnosti.
Poznam nekaj preverjeno uspešnih slovenskih ustvarjalcev, ki mi vsi po vrsti zatrjujejo, da so neslišani. Da na mesto njihove ustvarjalnosti stopajo šibkejši, nikakršni, a dobro organizirani bleferji. Tu se zgodba nevarno zaplete. Bomo podpirali domačega pisatelja, glasbenika, pridelovalca ali se bomo z zakoni klanjali po vetru umerjenim posrednikom, ki so bili še nekaj let nazaj mešetarji z mešanim blagom?
Dolgo traja, da se realni kreativci ali pridelovalci organizirajo in potrkajo na premnoga državna vrata. Predstavijo svoj pogled, svoj strah, svoje dokaze, svojo analitiko, indice protizakonitosti. Minister Gregor prisluhne. A že jutri pozabi. Ne upa si in ne sme stopiti na interesno področje kriminalnih koncesij, ki so neločljivo povezane z lastništvom medijev. Celo organi pregona čudežno zavračajo pregone. Ali pa kaka nadobudna mlada sodnica zaustavi pregon z obrazložitvijo, da ni najti znakov kaznivih dejanj. Tam, kjer jih vsak otrok vidi! Halo?
Minister, ki si bo upal drezniti v osje gnezdo, na naslednjih volitvah gotovo ne bo izvoljen. Mediji bodo poskrbeli, da se izbrska star »greh«, protokolarna nagrada v vrednosti 300 eur, nakup elitne parcele, pa naj bo na njej podrtija ali vila. Kar koli, kar s pomočjo medijev lahko postane vroča zgodba. Tudi če je popolnoma izmišljena in neresnična. V javnosti se bo v enem tednu ustvarila podoba zveri, ki ne sme več prestopiti praga hrama demokracije.
In posel, ki v letu prinese nekajmilijonski ali nekajdesetmilijonski profit, zgolj posvečenim zastopnikom, ne bo več ogrožen.
To je slovenska kreativnost!
Povsod po svetu se takšna rabota imenuje kriminal.«
In moj Kreativni škrat je sinoči odhlačal v kot; čakat, kaj mu bo naša vsakdanja kriminalna kreativnost prinesla jutri. Pojutrišnjem ...