NA EKS
Kolumna Dejana Vodovnika: Mlinar na Muri*
Vsakemu prebivalcu Slovenije je jasno, da je treba za vročo, svežo in slastno žemljico plačati 50 centov za kos. Od tu pa spet zaplet.
Odpri galerijo
Tokrat sva s Kreativnim škratom razdrla nekaj besed o nedavnih razpravah. Glasbeno aktualnih!
Namreč: pred nekaj dnevi je bilo na sončni strani Alp spet veliko govora o spletnih koncertih. Oglasili so se večinoma izvajalci, organizatorji, tehniki in managerji, ki naj bi jih v njihovi želji po vnovičnem odprtju koncertne scene najbolj onemogočal Sazas, ker zastopa avtorje glasbe in zahteva poplačilo uporabe avtorskih pravic. To je v Sloveniji problem? Hm?
Pa sem se malo pozanimal in izvedel, da je Sazas v zadnjih mesecih vložil veliko energije, da je politiki in gospodarski dejavnosti živega koncertiranja predočil natančne podatke o količini koncertnih dogodkov in količini denarja, ki se na tem področju v Sloveniji obrača. Zakaj? Zato da bi vlada lahko ocenila gospodarsko škodo avtorjem, izvajalcem, organizatorjem koncertov in jo primerno sanirala. Nadalje. Sazas zadnjih dvajset let evropsko primerljivo skrbi za domače in tuje avtorje, katerih glasba se v Sloveniji uporablja. Na televizijah, na radiu, na koncertih, v lokalih … avtorji so ob komercialni uporabi njihovih avtorskih del plačani. Morda ne optimalno, a vendar.
»Imamo pa v Sloveniji še nekaj podobnega Sazasu. To je organizacija glasbenih izvajalcev in založnikov, ki deluje /vsaj na strani izvajalcev/ precej kilavo. O njej in njenem delovanju v času pred in v krizi pa nihče nič. Pa se jih koncertna dejavnost pravzaprav tiče bolj kot avtorjev. Saj se na živih nastopih velikokrat zgodi prav to, kar je zapisano v preambuli tega razmisleka. Skupina Chateau je leta 1994 naredila priredbo skladbe Boat on the River skupine Styx. Besedilo je napisal Tomaž Domicelj. Glasba je proizvod mnogih duš.
Zdaj pa si zamislimo, da skupina Chateau izvede spletni koncert, za katerega se proda 5000 vstopnic po 10 evrov. Na kupčku se znajde 50.000 evrov. Vsem nam je jasno, da mora organizator plačati iz tega denarja oder, studio, luči in ozvočenje, snemalce, režiserja, sceno …, izvajalce na odru. Do tu Slovenci vse zastopimo. Od tu dalje pa imamo težave. Ne dojamemo in ne izšolamo svojih državljanov, svojih otrok, da tudi Domicelj mora nekaj dobiti. In Styx oziroma Shawe kot avtorji besedila in glasbe tudi. Kajne?
Da bo lažje razumeti, se preselimo na Mlin na Muri. Kmet Janez, ki ima njive s pšenico ob Muri, si zamisli zanimiv poslovni model. Žemlje 'Mlinar na Muri' so slastne, sveže, dišeče, zdrave, domače. Ekološke. In gredo v promet – kot sveže žemljice. In prodajajo se ob glasbi Mlinar na Muri.
Vsakemu prebivalcu Slovenije je jasno, da je treba za vročo, svežo in slastno žemljico plačati 50 centov za kos. Jasno mu je tudi, da je treba plačati prevoznika, prodajalca, mlinarja in pridelovalca odlične eko pšenice, ki si je vse skupaj zamislil.
No. Od tu pa spet zaplet. Brez pomisleka plačamo tistega, ki je koncert organiziral, ozvočil, tistega, ki je snemal, in tistega, ki je koncert oglaševal. Seveda tudi tistega, ki je na odru igral ali zapel Mlinarja na Muri. Ustavi pa se nam ob Domicelju ali Styxih/Shawe/, ki so bili v času koncerta doma in daleč stran in bi morali biti zaradi uporabe njihovega avtorskega dela tudi plačani. Minimalno. Ampak plačani!
Naš kulturni nivo takega poplačila ne zastopi. In ga zavrača. Kaj bi dobil plačilo nekdo, ki je enkrat nekaj napisal in sedaj hoče dobiti plačano vsakokratno uporabo njegove pesmi? Dragi »Janez«. Ko boš dobil novo položnico za elektriko, uporabi isto logiko. Omrežje je zgrajeno, elektrarna je plačana, žice so napete, voda pa na turbine teče sama po sebi … Zakaj bi plačal elektriko za pretekli mesec? Elektro – fuck off!
Že naslednji mesec bo Janez ob večerih razmišljal o logiki vsakokratnega poplačila nove /u/porabe. V temi. Radio in spletni prenosi koncertov pa bodo delali tudi brez poplačila avtorjev, ki so naše najljubše melodije ustvarili. Janez torej s spletnimi koncerti ne bo imel težav. Če ima v predalu dovolj baterij in če jih bo zaradi odklopa elektrike v trdi temi sploh našel,« je oni dan razmišljal Kreativni škrat. Pa še kako je imel prav in bo zagotovo še dolgo imel prav!
* Izvajalec: Chateau/1994
Avtor skladbe: Shawe
Avtor slovenskega besedila: Tomaž Domicelj
Priredba skladbe: Styx – Boat on the River/1979
Namreč: pred nekaj dnevi je bilo na sončni strani Alp spet veliko govora o spletnih koncertih. Oglasili so se večinoma izvajalci, organizatorji, tehniki in managerji, ki naj bi jih v njihovi želji po vnovičnem odprtju koncertne scene najbolj onemogočal Sazas, ker zastopa avtorje glasbe in zahteva poplačilo uporabe avtorskih pravic. To je v Sloveniji problem? Hm?
Vsakemu prebivalcu Slovenije je jasno, da je treba za vročo, svežo in slastno žemljico plačati 50 centov za kos. Od tu pa spet zaplet.
Pa sem se malo pozanimal in izvedel, da je Sazas v zadnjih mesecih vložil veliko energije, da je politiki in gospodarski dejavnosti živega koncertiranja predočil natančne podatke o količini koncertnih dogodkov in količini denarja, ki se na tem področju v Sloveniji obrača. Zakaj? Zato da bi vlada lahko ocenila gospodarsko škodo avtorjem, izvajalcem, organizatorjem koncertov in jo primerno sanirala. Nadalje. Sazas zadnjih dvajset let evropsko primerljivo skrbi za domače in tuje avtorje, katerih glasba se v Sloveniji uporablja. Na televizijah, na radiu, na koncertih, v lokalih … avtorji so ob komercialni uporabi njihovih avtorskih del plačani. Morda ne optimalno, a vendar.
»Imamo pa v Sloveniji še nekaj podobnega Sazasu. To je organizacija glasbenih izvajalcev in založnikov, ki deluje /vsaj na strani izvajalcev/ precej kilavo. O njej in njenem delovanju v času pred in v krizi pa nihče nič. Pa se jih koncertna dejavnost pravzaprav tiče bolj kot avtorjev. Saj se na živih nastopih velikokrat zgodi prav to, kar je zapisano v preambuli tega razmisleka. Skupina Chateau je leta 1994 naredila priredbo skladbe Boat on the River skupine Styx. Besedilo je napisal Tomaž Domicelj. Glasba je proizvod mnogih duš.
Zdaj pa si zamislimo, da skupina Chateau izvede spletni koncert, za katerega se proda 5000 vstopnic po 10 evrov. Na kupčku se znajde 50.000 evrov. Vsem nam je jasno, da mora organizator plačati iz tega denarja oder, studio, luči in ozvočenje, snemalce, režiserja, sceno …, izvajalce na odru. Do tu Slovenci vse zastopimo. Od tu dalje pa imamo težave. Ne dojamemo in ne izšolamo svojih državljanov, svojih otrok, da tudi Domicelj mora nekaj dobiti. In Styx oziroma Shawe kot avtorji besedila in glasbe tudi. Kajne?
Da bo lažje razumeti, se preselimo na Mlin na Muri. Kmet Janez, ki ima njive s pšenico ob Muri, si zamisli zanimiv poslovni model. Žemlje 'Mlinar na Muri' so slastne, sveže, dišeče, zdrave, domače. Ekološke. In gredo v promet – kot sveže žemljice. In prodajajo se ob glasbi Mlinar na Muri.
Vsakemu prebivalcu Slovenije je jasno, da je treba za vročo, svežo in slastno žemljico plačati 50 centov za kos. Jasno mu je tudi, da je treba plačati prevoznika, prodajalca, mlinarja in pridelovalca odlične eko pšenice, ki si je vse skupaj zamislil.
No. Od tu pa spet zaplet. Brez pomisleka plačamo tistega, ki je koncert organiziral, ozvočil, tistega, ki je snemal, in tistega, ki je koncert oglaševal. Seveda tudi tistega, ki je na odru igral ali zapel Mlinarja na Muri. Ustavi pa se nam ob Domicelju ali Styxih/Shawe/, ki so bili v času koncerta doma in daleč stran in bi morali biti zaradi uporabe njihovega avtorskega dela tudi plačani. Minimalno. Ampak plačani!
Naš kulturni nivo takega poplačila ne zastopi. In ga zavrača. Kaj bi dobil plačilo nekdo, ki je enkrat nekaj napisal in sedaj hoče dobiti plačano vsakokratno uporabo njegove pesmi? Dragi »Janez«. Ko boš dobil novo položnico za elektriko, uporabi isto logiko. Omrežje je zgrajeno, elektrarna je plačana, žice so napete, voda pa na turbine teče sama po sebi … Zakaj bi plačal elektriko za pretekli mesec? Elektro – fuck off!
Že naslednji mesec bo Janez ob večerih razmišljal o logiki vsakokratnega poplačila nove /u/porabe. V temi. Radio in spletni prenosi koncertov pa bodo delali tudi brez poplačila avtorjev, ki so naše najljubše melodije ustvarili. Janez torej s spletnimi koncerti ne bo imel težav. Če ima v predalu dovolj baterij in če jih bo zaradi odklopa elektrike v trdi temi sploh našel,« je oni dan razmišljal Kreativni škrat. Pa še kako je imel prav in bo zagotovo še dolgo imel prav!
* Izvajalec: Chateau/1994
Avtor skladbe: Shawe
Avtor slovenskega besedila: Tomaž Domicelj
Priredba skladbe: Styx – Boat on the River/1979
Predstavitvene informacije
16:15
Zakaj nas zebe