NA KOŽO
Kolumna Dejana Vodovnika: Ovce, krave in sloni
Tudi moji, domači policiji, je treba nemalokrat dopovedovati in dokazovati, kakšna je razlika med ovcami in sloni.
Odpri galerijo
Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano Moskovske oblasti je kravam na eni izmed tamkajšnjih kmetij nadelo očala za virtualno resničnost, na katerih so jim predvajali posnetke zelenih pašnikov. Kot so takrat sporočili z ministrstva, želijo z virtualno resničnostjo spodbuditi produktivnost krav. Srečnejše krave naj bi namreč proizvedle več mleka, ki je tudi boljše kakovosti. Na Nizozemskem pa so se te dni spomnili na objemanje krav kot obliko sproščanja. Sproščujoča praksa je bazirana na zdravilnih učinkih, ki jih menda občutimo, če objemamo žival in se cartamo z njo.
Tukaj in zdaj, v naši podalpski deželi, pa živimo v času strmega naraščanja okužb in se sprašujemo, kaj bo jutri. Politiki grozijo eden drugemu, nadaljujejo se kadrovske menjave po tekočem traku, kot se menda imenuje kadrovska akcija »zamenjaj vse, kar ti ne diši«. Politika in tudi družba pa že dolgo nista bili tako razklani.
Za umiritev se odločim poskusiti nizozemski recept v živo. Skočim do »domačih« krav, tja na Koroško, povprašam, ali lahko poskusim s terapijo, pa od lastnika dobim kratek in zgovoren odgovor: »Raje ne, tudi krave niso več, kot so bile. Tudi one so zbegane; še mleka dajejo malo manj. Pa očal za virtualno resničnost tudi nimajo.«
Torej nič od kravjega velnesa. Vrnem se v svet preproste resničnosti, kakor jo živimo tu, na Šentflorjanskem. In se še naprej počutim kot ovca. Na srečo še ne tako kot tista iz nekih drugih časov. Takrat, pisalo se je leto 1933, je v begu pred Stalinom prišla na sovjetsko mejo čreda ovac. Graničar jih je ustavil: »Zakaj bežite iz Rusije?« »Pred politično birokracijo,« je zablejala ena. »Stalin je naročil, da morajo zapreti vse slone.« »Ampak saj vendar niste sloni,« se je začudil graničar. »Povej ti to na policiji,« je rekla ovca.
Nekako mi še uspeva ne pobegniti kamor koli. Ne glede na to, da je tudi moji, domači policiji, ki na svoj način trenira strogost, kot poje pesem, treba nemalokrat kar nekaj časa dopovedovati in dokazovati, kakšna je razlika med ovcami in sloni.
Morda mi bo pa neki drug dan le uspelo objemati domačo kravo kaki dve uri in se sprostiti. In upam, da bom takrat le slišal kak signal, da je treba čim prej posredovati. V ožjem in širšem smislu; pa magari z gasilsko enoto!
Tukaj in zdaj, v naši podalpski deželi, pa živimo v času strmega naraščanja okužb in se sprašujemo, kaj bo jutri. Politiki grozijo eden drugemu, nadaljujejo se kadrovske menjave po tekočem traku, kot se menda imenuje kadrovska akcija »zamenjaj vse, kar ti ne diši«. Politika in tudi družba pa že dolgo nista bili tako razklani.
Za umiritev se odločim poskusiti nizozemski recept v živo. Skočim do »domačih« krav, tja na Koroško, povprašam, ali lahko poskusim s terapijo, pa od lastnika dobim kratek in zgovoren odgovor: »Raje ne, tudi krave niso več, kot so bile. Tudi one so zbegane; še mleka dajejo malo manj. Pa očal za virtualno resničnost tudi nimajo.«
Tudi moji, domači policiji, je treba nemalokrat dopovedovati in dokazovati, kakšna je razlika med ovcami in sloni.
Torej nič od kravjega velnesa. Vrnem se v svet preproste resničnosti, kakor jo živimo tu, na Šentflorjanskem. In se še naprej počutim kot ovca. Na srečo še ne tako kot tista iz nekih drugih časov. Takrat, pisalo se je leto 1933, je v begu pred Stalinom prišla na sovjetsko mejo čreda ovac. Graničar jih je ustavil: »Zakaj bežite iz Rusije?« »Pred politično birokracijo,« je zablejala ena. »Stalin je naročil, da morajo zapreti vse slone.« »Ampak saj vendar niste sloni,« se je začudil graničar. »Povej ti to na policiji,« je rekla ovca.
Nekako mi še uspeva ne pobegniti kamor koli. Ne glede na to, da je tudi moji, domači policiji, ki na svoj način trenira strogost, kot poje pesem, treba nemalokrat kar nekaj časa dopovedovati in dokazovati, kakšna je razlika med ovcami in sloni.
Morda mi bo pa neki drug dan le uspelo objemati domačo kravo kaki dve uri in se sprostiti. In upam, da bom takrat le slišal kak signal, da je treba čim prej posredovati. V ožjem in širšem smislu; pa magari z gasilsko enoto!
