Kolumna Dejana Vodovnika: P. in orioni

Tokratni obisk Kreativnega škrata pri meni spada v kategorijo kar malce neobičajno jeznih. Kaj pa vem, kaj se mu je zgodilo, a sem vseeno najin pogovor posnel in ga zdaj, spoštovani, ponujam v branje v obliki stenograma. Takole gre:
»P. je oni dan, v steklenem hotelu, kjer jati južna Jata, predstavil svojo genialno in kreativno zamisel o vnovičnem zagonu AV-stanovskih nagrad, imenovanih orion, namenjenih tovrstni ustvarjalnosti. V družbi direktorja takšne ali drugačne kolektivke in večnega PR-kirurga slovenske alternative je pevec, to je omenjeni P., zapel o tej veseli novici.



Projekt je finančno in organizacijsko podprla Aipa. Zanimivo. Organizacija, ki bi morala z izplačevanjem nadomestil za kabelsko uporabo AV-del izdatno bogatiti domačo neodvisno produkcijo, tega že deset let praktično ne počne, se pa loti podeljevanja nagrad truplom, ki jih je v navezi z izdajatelji programa, ki so, kot je slišati, eklatantni kršitelji medijske in avtorske zakonodaje, sama ustvarila. Pravzaprav je še huje. Nagrade, ki naj bi, predvidevam, pripadale avtorjem za njihova soavtorstva in producentu kot lastniku materialnih pravic na dokončanem AV-delu, so na podelitvi orionov pobirali izdajatelji programov. Broadcasterji.

Prvo od sedmih zvezd Oriona je dobila nadaljevanka Najini mostovi, katere najbolj gledana epizoda je po merjenju AGB Nielsen zabeležila nekaj več kot 348.000 gledalcev. Kakšen uspeh je to? Vsakdo, kdor vsaj malo pozna merjenja gledanosti v Sloveniji, ve, da je na programu POP TV še prekinitev programa najbolj gledan program v tistem trenutku. In menda je AGB Nielsen že tradicionalno, z našim največjim medijem, prijateljsko razpoložen. Čudno.

Drugo zvezdo Oriona je dobila nadaljevanka Jezero z dobrimi 274.000 gledalci. Tudi čudno. Zelo enoplastna, scenaristično prazna serija, ki pa je podrla vse rekorde samopromocije, je dobila srebrno medaljo. Namesto da bi kdo ustvarjalce povlekel za ušesa in jim razložil osnove obrtništva, so zelo drago serijo, ki je nastala v notranji produkciji RTV SLO, okronali kot megahit. Hm?

Bronasto zvezdo Oriona je dobila nadaljevanka V imenu ljudstva, pri kateri so najbolj gledano epizodo izmerili v količini slabih 268.000 gledalcev. Meritev je seveda izvajala ista agencija. Mimogrede, nadaljevanka je bila posneta s trikrat manj sredstvi kot Jezero.

Zlato medaljo je torej odnesel Branko Čakarmiš. Srebrno in bronasto medaljo pa je menda prevzela direktorica TV SLO Natalija Gorščak – »Verboten«! Ja, zgodilo se je ostro prepovedano. Izdajatelji programov, ki morajo biti povsod po svetu, kakor tudi pri nas, hermetično ločeni od kolektivne organizacije in distributerjev programa, v Sloveniji tvorijo harmonično sobivanje. Sumljivo. Na tiskovki je P., »pevec« torej, zapel nekaj tehnikalij o nagradi, ki »de facto« nagrajuje gledanost v kabelski retransmisiji. Ja, ok! Čudi me le, zakaj torej niso nagrad podelili direktorjem Telemacha, Telekoma, A1, T-2 … itd. Triperesna deteljica programa, distribucije tega in pravic, ki temu konglomeratu sledijo, je pri nas sumljivo presložna.

Pustimo vonj po morebitnih nečednostih ob strani. Vrnimo se k ustvarjanju in kakovosti tega. P. je ob porajanju orionov s svojim žametnim glasom prepeval o čudovitih rezultatih slovenskih AV-del, ki v gledanosti vse povprek prehitevajo tujo konkurenco. Res je. Že dolgo je tako. Žal je pozabil povedati, da z njegovimi avtorskimi stvaritvami ni tako. Njegov zadnji, prilično drag celovečerec je pogrnil po dolgem in počez. Ampak dotični se je, brez težav, hvalisal s tujim perjem. Enako, kot se rad hvalisa z delovanjem kolektivne organizacije, ki jo soupravlja, rezultati pa so v rangu gledanosti njegove zadnje umetniške mojstrovine …«

Tako mi je tokrat kar na eks, recimo temu, v enem dihu, pripovedoval Kreativni škrat, zabeležila pa spominska kartica (iz nje pa je nastal pričujoči stenogram). Howgh, govoril je!