NA KOŽO
Kolumna Dejana Vodovnika: Papež in šolske zastave
Te dni mineva natančno 10 let od odločitve, da mora na ali ob slovenskih šolah vsak dan viseti slovenska zastava.
Odpri galerijo
Državno tajništvo Svetega sedeža je pred časom obvestilo, da je ustanovilo Koordinacijski center za zaščito papeških podob in grbov, ki bo skrbel za naslednja področja: zbirati prošnje za uporabo podob papežev oz. papeških prepoznavnih znamenj in države Mesta Vatikan z namenom izdajanja ustreznih dovoljenj; koordinirati dejavnosti za pravno zaščito, namenjeno preprečevanju ali zamejevanju primerov zlorab na tem področju. Pač v aktualnem duhu aktualnega trenutka. In tako mora odslej vsak, ki želi uporabiti papeške simbole, podobe ali druga prepoznavna znamenja države Mesta Vatikan – še posebno če gre za komercialne namene –, pridobiti ustrezno dovoljenje Apostolske nunciature v Sloveniji. Prav tako naj vsakdo, ki opazi neprimerno rabo omenjenih podob, sporoči tak primer na nunciaturo. Tožibab najbrž ne bo zmanjkalo, se mi zdi!
Tudi papež se je torej odločil, da je treba spoštovati red. Tudi pri lastnih podobah in grbih oz. papeževih insignijah.
Vendar je treba spomniti, da ga je slovensko glavno mesto, pa Zoran Janković gor ali dol, že zdavnaj prehitelo. Odlok o grbu, zastavi in imenu Mestne občine Ljubljana ter znaku Ljubljana namreč velja že dolga leta in tudi določa, kdo in kdaj sme uporabljati ime in kakšne kazni so določene za zlorabo.
Se pa kleč nemara skriva drugje. Te dni mineva natančno 10 let od odločitve, da mora na ali ob slovenskih šolah vsak dan viseti slovenska zastava, z namenom spoštovanja nacionalnih simbolov in da bi se, milo rečeno, otroci že od mladih let in mladih nog priučili spoštovanja državnih simbolov, kar v Sloveniji ni bilo in še zdaj ni pretirano razširjeno.
Saj vsi vemo, v kolikšni meri državljani spoštujemo naše nacionalne simbole. No, takrat, ko si jih okoli riti zaveže kak športnik, smo ponosni, naslednji hip pa na vse skupaj, kaj šele na zastavo, slovensko, pozabimo. Tudi ob državnih praznikih.
In tako smo tam, kjer smo. Zdi se namreč, da tako papež Frančišek kot marsikateri župan v prvi vrsti skrbijo za komercialni prihodek od uporabe »podob in grbov« svojega »cesarstva«, šele pozneje, mnogo pozneje, pa za to, kdo in v kolikšni meri omenjene podobe in grbe (vključno z zastavami) sploh spoštuje. In krog je zaključen. Pa naj zastava pred šolo visi ali ne!
Tudi papež se je torej odločil, da je treba spoštovati red. Tudi pri lastnih podobah in grbih oz. papeževih insignijah.
Vendar je treba spomniti, da ga je slovensko glavno mesto, pa Zoran Janković gor ali dol, že zdavnaj prehitelo. Odlok o grbu, zastavi in imenu Mestne občine Ljubljana ter znaku Ljubljana namreč velja že dolga leta in tudi določa, kdo in kdaj sme uporabljati ime in kakšne kazni so določene za zlorabo.
Se pa kleč nemara skriva drugje. Te dni mineva natančno 10 let od odločitve, da mora na ali ob slovenskih šolah vsak dan viseti slovenska zastava, z namenom spoštovanja nacionalnih simbolov in da bi se, milo rečeno, otroci že od mladih let in mladih nog priučili spoštovanja državnih simbolov, kar v Sloveniji ni bilo in še zdaj ni pretirano razširjeno.
Saj vsi vemo, v kolikšni meri državljani spoštujemo naše nacionalne simbole. No, takrat, ko si jih okoli riti zaveže kak športnik, smo ponosni, naslednji hip pa na vse skupaj, kaj šele na zastavo, slovensko, pozabimo. Tudi ob državnih praznikih.
In tako smo tam, kjer smo. Zdi se namreč, da tako papež Frančišek kot marsikateri župan v prvi vrsti skrbijo za komercialni prihodek od uporabe »podob in grbov« svojega »cesarstva«, šele pozneje, mnogo pozneje, pa za to, kdo in v kolikšni meri omenjene podobe in grbe (vključno z zastavami) sploh spoštuje. In krog je zaključen. Pa naj zastava pred šolo visi ali ne!
