NA EKS
Kolumna Dejana Vodovnika: Senidah ali Žlindra?
Bi pa takoj glasoval za nastop – brez predizbora – Senide Hajdarpašić ob spremljavi Ansambla Roka Žlindre.
Odpri galerijo
Hajdarpašićeva FOTO: ZALOŽBA
Te dni sem v Oni, ženskem magazinu Dela in Slovenskih novic, prebral, vsaj zame, izjemno zanimivo pismo bralca inž. mag. Pawla P. Premrla iz Ljubljane. »Nikdar ne bomo dosegli ameriškega countryja, nemških šlagerjev, angleškega in irskega popa in rocka, niti italijanskih kancon, niti švedskega melosa … Smo pa res dobri v narodno-zabavni glasbi (goveja jo nekateri podcenjujejo). Pa ta zvrst nam je pisana na kožo. Čeprav je evrovizijska popevka velika kuhinja, narodno-zabavna glasba naša in lepo bi bilo, da z njo nastopimo z glasbo in pesmijo v slovenskem jeziku s kostumi vred. Zato predlagam, da se povabijo na izbor za Evrovizijo samo narodno-zabavni ansambli.
Morda ne bomo zmagali, dali pa bomo Evroviziji nekaj, kar
je naše, našo noto!«
Tako je zapisal omenjeni gospod Premrl iz Ljubljane. In deloma bi se z njim strinjali številni, še posebno kritiki z jajci, ki si upajo na glas povedati, da je v Sloveniji resnično preveč balkanskega melosa. »Če bo šlo tako naprej, bo čez dve generaciji slovensko pesem slišati le še pri izseljencih v Argentini. To, kar se dogaja, je katastrofa. In pri tem imajo glavno vlogo Slovenci, ki za pivo in čevapčiče menjujejo kulturno identiteto,« mi je v nedavnem pogovoru dejal novinar in urednik na nacionalni televiziji in dobri poznavalec slovenske glasbene scene Igor Pirkovič.
In zdaj spet nazaj h gospodu Premrlu, ki pa je bržkone pozabil, kako klavrno se je končal nastop narodnjakov Roka Žlindre (in Kalamarov) na enem od evrovizijskih tekmovanj. No, mimogrede, tudi nekateri drugi, pred Žlindro in za njimi, se niso ravno izkazali na evrovizijskem odru. Me je pa pognalo v razmislek dejstvo, da se je kar nekaj mesecev pred slovenskim izborom za predstavnika slovenske RTV SLO na evrovizijskem tekmovanju 2020 na Nizozemskem začelo tu in tam odpirati vprašanje, kdo bo oz. kdo naj bi zastopal slovensko nacionalno televizijsko hišo.
Med omenjena t. i. kuharska ugibanja spadajo tudi nekateri napisi, da naj bi to bila Senida Hajdarpašić, ki jo poznamo tudi pod umetniškim imenom Senidah, ki je zadnje leto nekakšna kraljica Balkana. Pevka, rojena v Sloveniji, ki je na koncertnih odrih prepevala s skupino Muff, se zadnje čase mudi v Srbiji, kjer niza hit za hitom, eden njenih zadnjih, Kamikaza, ima že več kot deset milijonov ogledov, njen videospot za pesem Mišići pa si je ogledalo skoraj 40 milijonov ljudi. Nesporno na vrhu lestvice njenih hitov kraljuje Slađana, s katero si je nabrala kar 41 milijonov ogledov. Senidah je v zadnjem letu postala tako zelo priljubljena, da so jo Srbi vzeli za svojo, ljudje pa na ulici vpijejo za njo. Kaj pa pri nas? Srbski mediji so se namreč razpisali o tem, da naj predizbora prihodnje leto »braća Slovenci sploh ne bi imeli«, Slovenijo pa naj bi na Nizozemskem zastopala prav Senidah. Mimogrede: pevka se je leta 2014 s skupino Muff sicer udeležila Eme, a se ji je zmaga izmuznila. Tokrat naj bi se ji izpolnila velika želja, trdijo viri blizu nje, srbski mediji pa še poročajo, da bo našo državico predstavljala brez nastopa na nacionalni ravni … No, tako pišejo (in najbrž srčno upajo) nekateri.
Skoraj prepričan sem, da razprav o tem, kdo naj bi zastopal slovenske plačnike RTV-prispevka na evrovizijskem odru na Nizozemskem, še zdaleč ni konec. In prav je tako. Bo pa bržkone tudi držalo, da če že tako radi odpiramo vprašanje, kako velika kuhinja je evrovizijska popevka, da je kuhinja postala tudi slovenski izbor. V tej kuhinji pa so, vsaj tako se zdi, osrednje sestavine »domači štedilnik, čevapčići, nekaj gole kože, število klikov, v ozadju pa harmonika in irharice« …
Bi pa takoj glasoval za nastop – brez predizbora – omenjene Hajdarpašićeve ob spremljavi Ansambla Roka Žlindre. Ali obratno! Kar pa je v naši državi vse težje in skoraj že nemogoče.
Morda ne bomo zmagali, dali pa bomo Evroviziji nekaj, kar
je naše, našo noto!«
Tako je zapisal omenjeni gospod Premrl iz Ljubljane. In deloma bi se z njim strinjali številni, še posebno kritiki z jajci, ki si upajo na glas povedati, da je v Sloveniji resnično preveč balkanskega melosa. »Če bo šlo tako naprej, bo čez dve generaciji slovensko pesem slišati le še pri izseljencih v Argentini. To, kar se dogaja, je katastrofa. In pri tem imajo glavno vlogo Slovenci, ki za pivo in čevapčiče menjujejo kulturno identiteto,« mi je v nedavnem pogovoru dejal novinar in urednik na nacionalni televiziji in dobri poznavalec slovenske glasbene scene Igor Pirkovič.
In zdaj spet nazaj h gospodu Premrlu, ki pa je bržkone pozabil, kako klavrno se je končal nastop narodnjakov Roka Žlindre (in Kalamarov) na enem od evrovizijskih tekmovanj. No, mimogrede, tudi nekateri drugi, pred Žlindro in za njimi, se niso ravno izkazali na evrovizijskem odru. Me je pa pognalo v razmislek dejstvo, da se je kar nekaj mesecev pred slovenskim izborom za predstavnika slovenske RTV SLO na evrovizijskem tekmovanju 2020 na Nizozemskem začelo tu in tam odpirati vprašanje, kdo bo oz. kdo naj bi zastopal slovensko nacionalno televizijsko hišo.
Med omenjena t. i. kuharska ugibanja spadajo tudi nekateri napisi, da naj bi to bila Senida Hajdarpašić, ki jo poznamo tudi pod umetniškim imenom Senidah, ki je zadnje leto nekakšna kraljica Balkana. Pevka, rojena v Sloveniji, ki je na koncertnih odrih prepevala s skupino Muff, se zadnje čase mudi v Srbiji, kjer niza hit za hitom, eden njenih zadnjih, Kamikaza, ima že več kot deset milijonov ogledov, njen videospot za pesem Mišići pa si je ogledalo skoraj 40 milijonov ljudi. Nesporno na vrhu lestvice njenih hitov kraljuje Slađana, s katero si je nabrala kar 41 milijonov ogledov. Senidah je v zadnjem letu postala tako zelo priljubljena, da so jo Srbi vzeli za svojo, ljudje pa na ulici vpijejo za njo. Kaj pa pri nas? Srbski mediji so se namreč razpisali o tem, da naj predizbora prihodnje leto »braća Slovenci sploh ne bi imeli«, Slovenijo pa naj bi na Nizozemskem zastopala prav Senidah. Mimogrede: pevka se je leta 2014 s skupino Muff sicer udeležila Eme, a se ji je zmaga izmuznila. Tokrat naj bi se ji izpolnila velika želja, trdijo viri blizu nje, srbski mediji pa še poročajo, da bo našo državico predstavljala brez nastopa na nacionalni ravni … No, tako pišejo (in najbrž srčno upajo) nekateri.
Skoraj prepričan sem, da razprav o tem, kdo naj bi zastopal slovenske plačnike RTV-prispevka na evrovizijskem odru na Nizozemskem, še zdaleč ni konec. In prav je tako. Bo pa bržkone tudi držalo, da če že tako radi odpiramo vprašanje, kako velika kuhinja je evrovizijska popevka, da je kuhinja postala tudi slovenski izbor. V tej kuhinji pa so, vsaj tako se zdi, osrednje sestavine »domači štedilnik, čevapčići, nekaj gole kože, število klikov, v ozadju pa harmonika in irharice« …
Bi pa takoj glasoval za nastop – brez predizbora – omenjene Hajdarpašićeve ob spremljavi Ansambla Roka Žlindre. Ali obratno! Kar pa je v naši državi vse težje in skoraj že nemogoče.
