NA EKS
Kolumna Dejana Vodovnika: Srečno 2021 oziroma krila brez trupa
Temne sile, ki onemogočajo preboj raznolikosti v radijski eter, pa so v teh letih s svojo štanc ponudbo polenile in poneumile poslušalce.
Odpri galerijo
»Beatli so skozi glasbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ves svet poučili, kaj je prav in kaj narobe. Kaj je in in kaj je out. Kdo je vladar in kdo se mu mora klanjati. Kasneje so Queeni prepevali, da so zmagovalci sveta. Dandanes plastične lutke – enodnevnice poučujejo naše otroke, kaj je treba kupovati, kako se oblačiti. Kateri jezik je treba znati in v kateri državi, če se le da, študirati in živeti. Enako razmišlja in deluje od druge svetovne vojne dalje tudi Amerika. Edward Bernays je postavil mirnodobni PR. Obe državi imata od tovrstnega početja velikanske koristi. Njihova kultura in način življenja sta postala globalni normativ. V gospodarskem smislu pa ves svet plačuje zavojevalcu svoje lastno kulturno zavojevanje. To je moč mainstream glasbe /in filma/ v svetu. Kako je s tem v Sloveniji? Poglejmo našo glasbeno sceno.
V Sloveniji je v zadnjih dvajsetih letih mainstream glasba propadla. Imamo alternativo na levem krilu, poflpop na desnem krilu, imamo podvozje letala kot temelj naše prepoznavnosti v narodno-zabavni glasbi. Trup letala, ki bi moral nuditi prostor mainstream glasbi, pa nam je nekdo ukradel.
Da v Sloveniji ni dobre pop glasbe, ne drži. Je samo odvržena v brezno, iz katerega ne najde izhoda, z drugimi besedami, malokdaj se zgodi, da bi bila deležna tiste prave medijske prisotnosti, da bi lahko opozorila nase. Razen izbrancev. Ve se, da morda kakih deset skrivnostnih avtorjev po naročilu kreira slovensko mainstream glasbo. Pravzaprav niti ne kreira. Bolj kopira. A ekonomizacija glasbenega ustvarjanja je jasna.
Zaslužek od avtorskih pravic za javno predvajanje, slej ko prej, v velikem kosu, ostaja mediju, ki svoj medijski prostor odpira le izbranim. Ne po merilih kakovosti, inovativnosti in ne po virtuoznosti igranja. Dandanes šteje le ekonomska virtuoznost. Temne sile, ki onemogočajo preboj raznolikosti v radijski eter, pa so v teh letih s svojo štanc ponudbo polenile in poneumile poslušalce. To pa je zaskrbljujoč stranski učinek tovrstne rabote.
V mali Sloveniji je veliko talenta, imamo velik potencial, ki ga ne znamo in nočemo izkoristiti. Poznam primer slovenskega producenta in tonskega inženirja, ki je v Los Angelesu poučeval danes enega najuspešnejših glasbenih producentov in prejemnika dveh grammyjev, Dava Russlla. Dave, ki je mojster globalnega mainstreama, se tudi danes rad spominja svojega slovenskega učitelja-mentorja in rad omenja, koliko znanja je odnesel z njegovih predavanj.
Vprašanje je, kdaj se bomo kolektivno začeli zavedati potenciala v mainstreamu, ki nam uhaja. Namesto njega pa doma kraljuje 'kopipejstano' podpovprečje prej opisanega ekonomskega modela.
Če želimo, da naše skupno letalo glasbe spet poleti, moramo kakovostnim krilom in podvozju dodati še trup, ki bo povezal plovilo in omogočil dvig v nebo.
Niste dobro slišali? Ni težave. Nadenite si trenutno najboljše mainstream studijske slušalke sveta – OLLO Audio … Tudi te so plod slovenskega znanja.
Kreativni škrat.«
**
Nepredvidljivo leto se poslavlja. Še nekaj ur, pa bo odšlo. V pozabo! Nobena skrivnost že dolgo časa ni, da je v Sloveniji res veliko talenta, da imamo velik potencial, ki ga pa ne znamo in nočemo izkoristiti. Takih primerov smo tudi v iztekajočem se letu videli veliko. Bo v letu 2021 bolje? Bo! Mora biti! Srečno!
Temne sile, ki onemogočajo preboj raznolikosti v radijski eter, pa so v teh letih s svojo štanc ponudbo polenile in poneumile poslušalce.
V Sloveniji je v zadnjih dvajsetih letih mainstream glasba propadla. Imamo alternativo na levem krilu, poflpop na desnem krilu, imamo podvozje letala kot temelj naše prepoznavnosti v narodno-zabavni glasbi. Trup letala, ki bi moral nuditi prostor mainstream glasbi, pa nam je nekdo ukradel.
Da v Sloveniji ni dobre pop glasbe, ne drži. Je samo odvržena v brezno, iz katerega ne najde izhoda, z drugimi besedami, malokdaj se zgodi, da bi bila deležna tiste prave medijske prisotnosti, da bi lahko opozorila nase. Razen izbrancev. Ve se, da morda kakih deset skrivnostnih avtorjev po naročilu kreira slovensko mainstream glasbo. Pravzaprav niti ne kreira. Bolj kopira. A ekonomizacija glasbenega ustvarjanja je jasna.
Zaslužek od avtorskih pravic za javno predvajanje, slej ko prej, v velikem kosu, ostaja mediju, ki svoj medijski prostor odpira le izbranim. Ne po merilih kakovosti, inovativnosti in ne po virtuoznosti igranja. Dandanes šteje le ekonomska virtuoznost. Temne sile, ki onemogočajo preboj raznolikosti v radijski eter, pa so v teh letih s svojo štanc ponudbo polenile in poneumile poslušalce. To pa je zaskrbljujoč stranski učinek tovrstne rabote.
V mali Sloveniji je veliko talenta, imamo velik potencial, ki ga ne znamo in nočemo izkoristiti. Poznam primer slovenskega producenta in tonskega inženirja, ki je v Los Angelesu poučeval danes enega najuspešnejših glasbenih producentov in prejemnika dveh grammyjev, Dava Russlla. Dave, ki je mojster globalnega mainstreama, se tudi danes rad spominja svojega slovenskega učitelja-mentorja in rad omenja, koliko znanja je odnesel z njegovih predavanj.
Vprašanje je, kdaj se bomo kolektivno začeli zavedati potenciala v mainstreamu, ki nam uhaja. Namesto njega pa doma kraljuje 'kopipejstano' podpovprečje prej opisanega ekonomskega modela.
Če želimo, da naše skupno letalo glasbe spet poleti, moramo kakovostnim krilom in podvozju dodati še trup, ki bo povezal plovilo in omogočil dvig v nebo.
Niste dobro slišali? Ni težave. Nadenite si trenutno najboljše mainstream studijske slušalke sveta – OLLO Audio … Tudi te so plod slovenskega znanja.
Kreativni škrat.«
**
Nepredvidljivo leto se poslavlja. Še nekaj ur, pa bo odšlo. V pozabo! Nobena skrivnost že dolgo časa ni, da je v Sloveniji res veliko talenta, da imamo velik potencial, ki ga pa ne znamo in nočemo izkoristiti. Takih primerov smo tudi v iztekajočem se letu videli veliko. Bo v letu 2021 bolje? Bo! Mora biti! Srečno!