NA EKS
Kolumna Dejana Vodovnika: Stoletje prepozno
Bodimo veseli, da imamo po stoletju baleta na Slovenskem prve baletne diplomantke.
Odpri galerijo
Danes pleše za vas … FOTO: Guliver/Getty Images
Priznam, bil sem nemalo presenečen, ko sem izvedel, da so pred nekaj dnevi na Akademiji za ples, ki spada pod okrilje zasebnega visokošolskega zavoda Alma Mater Europaea, zagovarjale diplomo prve diplomantke na smeri balet v Sloveniji. To so Helena Valerija Krieger, Martina Svetina in Claudia Sovre.
Slovenija je bila do pred tremi leti, ko je Alma Mater pridobila akreditacijo za študij baleta, edina država v Evropi, ki ni imela plesne in baletne umetnosti na visokošolskem nivoju, zato so morali slovenski plesalci pridobivati izobrazbo na tujih akademijah.
»Da smo dobili prve diplomantke na smeri balet Akademije za ples, je zagotovo zgodovinski dogodek za umetnost baleta v državi,« je izpostavila direktorica omenjene akademije Barbara Toplak Perovič.
»V narodnih gledališčih v Mariboru in Ljubljani imamo vrhunski svetovno priznani balet, prav tako v obeh mestih delujeta odlični srednji baletni šoli. Kljub temu je bila do nedavnega baletna umetnost edina veja, ki v izobraževalnem sistemu ni imela vertikale in možnosti nadaljevanja v visokošolskem izobraževanju, kot je to pri likovni, glasbeni in igralski umetnosti,« je še povedala direktorica.
Sicer pa so doslej vse oz. vsi, ki so se želeli izobraževati v baletu, imeli kot najvišjo stopnjo izobrazbe dveletno višjo baletno šolo na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.
Tako, zdaj pač končno imamo prve diplomantke na smeri balet. Mi je pa v roke prišla raziskava, seveda iz Trumpove Amerike, v kateri so ugotovili, da se balet sicer zdi odlična izbira za razgibavanje deklic, a v primerjavi z drugimi oblikami plesa, vsaj kar se tiče tega, koliko resnejše vadbe dejansko ponuja, je balet (za otroke, da ne bo pomote) daleč od tega, da bi bil na prvem mestu. »Starši se vedno bolj zavedajo problema debelosti med otroki, precej manj pa so v skrbeh zaradi nizke ravni njihove telesne dejavnosti,« opozarja James Sallis, profesor družinske in preventivne medicine na kalifornijski državni univerzi v San Diegu. Strokovnjaki priporočajo, da bi otroci in najstniki vsaj eno uro na dan zmerno ali zelo aktivno telovadili (od tega pol ure zunaj šole), kar upoštevajo le redki, še posebno dekleta, ki so po raziskavah manj aktivna od fantov.
Večina plesov, žal, ne pripomore dosti k zmanjšanju te razlike med spoloma. Raziskovalci iz San Diega so spremljali telesno dejavnost 264 deklic in deklet v dveh starostnih skupinah, in sicer od pet do deset ter od enajst do osemnajst let. Plesalke so bile opremljene z merilniki pospeškov, da bi lahko izmerili intenzivnost njihovih gibov. Raziskovalci so spremljali 66 plesnih skupin, pri čemer so zajeli širok spekter slogov: balet, jazz balet, hip hop, flamenko, salso, step in plese v parih, kot so standardni ali sving.
Njihova osrednja ugotovitev je bila nekoliko presenetljiva: v mlajši skupini je le osem odstotkov plesalk dosegalo priporočenih 30 minut zmerne do naporne zunajšolske telesne vadbe, pri najstnicah pa je bil ta delež še nižji, in sicer samo šest odstotkov. Najbolj pa so se nadivjale tiste, ki so poskakovale – hip hop. Balet je bil daleč na sredini.
No, in še nekaj; me prav zanima, koliko Slovenčkov sploh ve, da smo lani praznovali sto let profesionalnega baleta v Sloveniji. Pa da je prvi poklicni teater začel delovati v Ljubljani v sezoni 1918/19 pod okriljem tedanjega Deželnega gledališča. Da je bil prvi baletni mojster Vaclav Vlček, ansambel pa da so sestavljale tri solistke in deset članic zbora. Ljubljanski balet je navsezadnje posredno botroval tudi ustanovitvi mariborskega baleta leta 1946.
In danes se pojavljajo pomisleki, da je Slovenija premajhna za dva baletna ansambla. Mah, o tem pa kdaj drugič. Zdaj bodimo veseli, da imamo po 100 oz. 101 letu baleta na Slovenskem prve baletne diplomantke.
Slovenija je bila do pred tremi leti, ko je Alma Mater pridobila akreditacijo za študij baleta, edina država v Evropi, ki ni imela plesne in baletne umetnosti na visokošolskem nivoju, zato so morali slovenski plesalci pridobivati izobrazbo na tujih akademijah.
»Da smo dobili prve diplomantke na smeri balet Akademije za ples, je zagotovo zgodovinski dogodek za umetnost baleta v državi,« je izpostavila direktorica omenjene akademije Barbara Toplak Perovič.
»V narodnih gledališčih v Mariboru in Ljubljani imamo vrhunski svetovno priznani balet, prav tako v obeh mestih delujeta odlični srednji baletni šoli. Kljub temu je bila do nedavnega baletna umetnost edina veja, ki v izobraževalnem sistemu ni imela vertikale in možnosti nadaljevanja v visokošolskem izobraževanju, kot je to pri likovni, glasbeni in igralski umetnosti,« je še povedala direktorica.
Sicer pa so doslej vse oz. vsi, ki so se želeli izobraževati v baletu, imeli kot najvišjo stopnjo izobrazbe dveletno višjo baletno šolo na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.
Tako, zdaj pač končno imamo prve diplomantke na smeri balet. Mi je pa v roke prišla raziskava, seveda iz Trumpove Amerike, v kateri so ugotovili, da se balet sicer zdi odlična izbira za razgibavanje deklic, a v primerjavi z drugimi oblikami plesa, vsaj kar se tiče tega, koliko resnejše vadbe dejansko ponuja, je balet (za otroke, da ne bo pomote) daleč od tega, da bi bil na prvem mestu. »Starši se vedno bolj zavedajo problema debelosti med otroki, precej manj pa so v skrbeh zaradi nizke ravni njihove telesne dejavnosti,« opozarja James Sallis, profesor družinske in preventivne medicine na kalifornijski državni univerzi v San Diegu. Strokovnjaki priporočajo, da bi otroci in najstniki vsaj eno uro na dan zmerno ali zelo aktivno telovadili (od tega pol ure zunaj šole), kar upoštevajo le redki, še posebno dekleta, ki so po raziskavah manj aktivna od fantov.
Bodimo veseli, da imamo po stoletju baleta na Slovenskem prve baletne diplomantke.
Večina plesov, žal, ne pripomore dosti k zmanjšanju te razlike med spoloma. Raziskovalci iz San Diega so spremljali telesno dejavnost 264 deklic in deklet v dveh starostnih skupinah, in sicer od pet do deset ter od enajst do osemnajst let. Plesalke so bile opremljene z merilniki pospeškov, da bi lahko izmerili intenzivnost njihovih gibov. Raziskovalci so spremljali 66 plesnih skupin, pri čemer so zajeli širok spekter slogov: balet, jazz balet, hip hop, flamenko, salso, step in plese v parih, kot so standardni ali sving.
Njihova osrednja ugotovitev je bila nekoliko presenetljiva: v mlajši skupini je le osem odstotkov plesalk dosegalo priporočenih 30 minut zmerne do naporne zunajšolske telesne vadbe, pri najstnicah pa je bil ta delež še nižji, in sicer samo šest odstotkov. Najbolj pa so se nadivjale tiste, ki so poskakovale – hip hop. Balet je bil daleč na sredini.
No, in še nekaj; me prav zanima, koliko Slovenčkov sploh ve, da smo lani praznovali sto let profesionalnega baleta v Sloveniji. Pa da je prvi poklicni teater začel delovati v Ljubljani v sezoni 1918/19 pod okriljem tedanjega Deželnega gledališča. Da je bil prvi baletni mojster Vaclav Vlček, ansambel pa da so sestavljale tri solistke in deset članic zbora. Ljubljanski balet je navsezadnje posredno botroval tudi ustanovitvi mariborskega baleta leta 1946.
In danes se pojavljajo pomisleki, da je Slovenija premajhna za dva baletna ansambla. Mah, o tem pa kdaj drugič. Zdaj bodimo veseli, da imamo po 100 oz. 101 letu baleta na Slovenskem prve baletne diplomantke.
