Kolumna Dejana Vodovnika: Ti, ti, Magnifico

Dejstvo je, da so med najbolj ogroženimi poklici, ki jih je prizadel virus, glasbeniki, zlasti tisti, ki s koncerti polnijo dvorane in druge prostore. Njihova prihodnost je zelo negotova, odpovedi poletnih festivalov in večjih nastopov v dvoranah pa tudi na prostem si kar sledijo.
Nekateri dogodki na ljubljanskem festivalu – ODPOVEDANO; Zbor Bavarskega radia – ODPOVEDANO; Mediteranski večer, Ajdovščina – PRESTAVLJENO … Gora rocka 2020 – ODPOVEDANO …


Zato pravzaprav ni niti najmanj presenetljivo, da je koronavirusni trenutek udaril tudi po največjem tradicionalnem dogodku ob koncu leta pri nas – če seveda odštejemo balkanske veselice na različnih prizoriščih po naši domnevno mili nam državi. No, in tako letos tudi ne bo priljubljenega božičnega romanja v Stožice. Tam bi se moral 25. decembra že četrtič zapovrstjo zgoditi spektakel svojevrstnega Magnifica. Robi Pešut se je namreč odločil, da ne bo tvegal, kajti priprave so dolgotrajne in zahtevajo ogromno organizacijskih spretnosti. S tem so povezani tudi veliki finančni vložki in načrtovati dogodek, ki se na koncu sploh ne bi zgodil, bi bilo pogubno. Zato se je šef rim in izostrenega modnega sloga, ki ga številni ne razumejo, raje odločil, da kljub dolgoletni tradiciji preskoči svoj glasbeni božič, saj je na prvem mestu zagotavljanje zdravja za vse.

Skoraj sočasno kot koncertna odpoved pa se je Magnifico vseeno pojavil. Vsepovsod. Na reklamnih panojih, televizijskih zaslonih … nekatere je že strah, da bo skočil iz hladilnika. »Le naj,« pa menijo nekateri, glasbenik na svobodi pač mora od nečesa živeti in poskrbeti za mili vsakdanji mu kruhek.

A glej ga, zlomka, Pešutovo pojavljanje gre v nos tistim, ki se na družabnem omrežju oglašajo zoper njegovo pojavljanje. Tako se oglasi kakšen, ki mu gre v nos reklamiranje družbe, v katero sicer tudi sami radi zahajajo, v ljubljanskem mestnem svetu pa taisti pred časom tudi niso bili preveč naklonjeni zamisli, da ta družba gradi, kar je pač nameravala. Vsaj nekateri, če že ne vsi. No, pa menda tudi zaradi tega, ker trgovec noče oglaševati v oblastniških medijih.

Ko človek pogleda – tako malce od daleč in s političnim spominom –, se kaj hitro spomni, da je Magnifico pred časom posodil svoje ime, tako kot Zoran Predin in še nekatere manj ali bolj znane osebnosti javnega in napoljavnega družbeno-družabnega življenja v Ljubljani, listi, s katero je na volitvah za župana zmagal zdajšnji prvi mož rdečega glavnega mesta Zoran Janković. In posledično, kaj je hujšega, če se zdaj pojavljaš – pa še v rdečem casual, ups, priložnostnem oblačilu – na plakatih in še kje sredi taistega rdečega glavnega mesta in širše. Ni lepše in vabljivejše barve za bikce v koridah, kot je rdeča, saj prav v zastave te barve bikci najraje nabijajo svoje rogove …

Tako lahko vsak dan, že dlje, redno prebiramo, kaj se nekaterim utrinja vsak trenutek življenja tistih, ki ne marajo Magnifica zaradi njegove politične aktivnosti ali njegove rdeče barve. Muzika je za take ljudi itak drugotnega ali kdobivedelkaterega pomena. Odgovora na vprašanje, kdaj vsi ti najdejo čas za vso spletno nesnago, ne vem. Podobno se sprašuje kolegica Sabina Obolnar. Oba odgovor še iščeva.

Priznam, tudi meni nemalokrat Magnifico ni všeč, vendar ga zaradi tega ne bom žalil, kaj šele blatil po spletu, saj se v nasprotju z marsikom podpisujem pod svoje tekste, mnenja in prepričanja. Drugim se ni treba. Pa so frajerji. In lahko napadajo; žalijo!
Tudi ob gostilniški mizi, kjer pijejo svojo priljubljeno pijačo, iz zvočnikov pa jim na uhlje trešti/grmi balkanski melos turbofolk cajk. Te so lahko v rdečih oblekah in spodnjem perilu. Pa dušebrižnikov nič ne motijo!