Kolumna Dejana Vodovnika: Vrtanje v možgane
Pred natančno sto leti je pred vhodom v jašek gruča rudarjev začela stavko v Trboveljski premogokopni družbi, ker jim je šlo na živce, da so premalo plačani za vrtanje pod zemljo. Še prej, leta 1883, je Trbovlje obiskal avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. Anekdota pravi, da naj bi cesar na ogledu dnevnega kopa nekega paznika vprašal, kje sploh je premog, ta pa naj bi mu odvrnil: »Vaše veličanstvo, vse, kar je črno, je premog.« Danes pri nas dajemo slovo neki svoji tradiciji in zgodovini, ki ju ne znamo pametno nadomestiti ali pa datume za prestrukturiranje v zeleno določimo čez palec. In prav predvčerajšnjim, v sredo, so poslanci s 64 glasovi za in nobenim proti sprejeli še novelo zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik.
Vrtanja v drobovino matere Zemlje pa še ne bo kmalu konec. Tudi pri nas se še kar vrta do onemoglosti – vse od in do Hude jame in še globlje in širše. Levo in desno. Vprašanje, kdo je prvi umoril na Šentflorjanskem – Abel Kajna ali Kajn Abela, desnim in levim vrtanjem navkljub še vedno nima odgovora.
Zemlja bo kmalu povsem preluknjana, vse skupaj pa bo le še velika rana v naravi. Saj ne gre le za kamenje, marmor, granit in apnenec. Gre za to, da silimo stotine metrov globoko, kolikor je pač še dobičkonosno, k zlatu, diamantom, rdečim in črnim rudam in podobnim rečem – in ne gremo v vesolje, kot nam svetuje kak multimilijarder –, ker tam preprosto še ni dobička. Vrtanje v Zemljo se še obrestuje na svetovnih borzah, toda kaj bo, ko bo Zemlja povsem izvotljena?
Pri nas bo – jasno – ustanovljena parlamentarna komisija za luknje.
December je mesec, ko bo v marsikateri denarnici zazijala luknja. Pa sploh ne bo treba globoko pod zemljo, saj nam denar pobirajo kar na suho. Junaka, ki bo obelodanil pocenitev česar koli, še dolgo ne bo. Pa naj za to prosimo Božička, dedka Mraza ali svetega Savo.
V naši deželi bodo še dolgo mirno živeli lastniki licenc za vrtanje do sodnega dne ali vsaj do volitev. Vrtavci na vseh ravneh; od živcev, možganov in bančnih lukenj.
Naši strokovnjaki splošne prakse ter tudi za okolje in bogvedi še kaj pa raje gledajo vstran od vrtin, ki nam jih vrtajo taisti koncesionarji za luknjanje poti za v prihodnost.
Če tega ne opazimo, potem smo res že globoko v luknji. Nekateri še globlje. Kakor koli taki luknji v različnih tujih jezikih že rečejo.
