NA KOŽO

Kolumna Domna Mala: Dobrava(s)

Lahko se torej hvalim, da imam najdaljšega na vasi.
Fotografija: Mlaj. FOTO: Roman Šipić/Delo
Odpri galerijo
Mlaj. FOTO: Roman Šipić/Delo

Na našem posestvu od sobote popoldne raste novo drevo, visoko 20 metrov, skoraj toliko kot sosednji cerkveni turn. Deblo je vzorno pobeljeno, košati vrh bogato okrancljan, pod njim so našraufani tipkovnica, miška in tabla za omejitev hitrosti na 50 na uro. Seveda govorim o mlaju, prvem v mojem in tudi življenju moje žene. Sam sem abrahama sicer srečal že lansko zimo, a sem se veselici odpovedal zaradi novega koronavirusa, soprogo bo obiskal prihodnji teden.

S postavljanjem mlajev sem se spoznal prav tukaj, kjer živim zadnjih deset let, na Dobravi blizu Dobrniča. Večinoma se z njimi obeleži rojstne dneve in poroke, spremlja pa jih praviloma vesela fešta. Postavljanje je tudi razmeroma naporno, najprej je treba v hosti izbrati pravo drevo, kar lahko traja uro ali dve oziroma nekaj pirov ali glažev cvička – kar pa ne velja za upravljavca motorke, to je odgovoren posel, ki zahteva trezno roko. Potem je treba olupiti lubje in smreko prepeljati v vas, kjer se jo še okrasi s pisanimi trakovi. Kot slavljenec pač tokrat v gozd nisem šel, so mi pa sovaščani povedali, da je bil prevoz zahteven, s tako dolgim drevesom ni mačji kašelj obiti ovinkov na ozki gozdni cesti. In zatem postavljanje: nižje mlaje se dviguje na roke, po potrebi s pomočjo križev, tokrat je prišlo avtodvigalo.



Ob dviganju mlaja so se nama z ženo orosile oči. Da so naju dobri Dobravci tako počastili, pomeni, da so naju res sprejeli v svojo sredino. S selitvijo v nov kraj je namreč tako, da se lahko z domačini toleriraš, lahko te ne sprejmejo, ker se obnašaš kot naduta mestna srajca, ali pa, kot v najinem primeru, navežeš iskrene prijateljske odnose. Ti so za nas priseljence še kako pomembni, nama z ženo so sokrajani neštetokrat rešili rit, naj je šlo za žaganje dreves, rezanje trte, pomoč pri vrtnih in hišnih opravilih, skratka, v kakršni koli stiski nisva nikoli sama. Kakšna razlika od blokovskega življenja, kjer sosed skoraj ne pozna soseda! Zato življenja na Dobravi ne bi nikoli zamenjal. To je res dobra vas.

In za konec: najin mlaj je najvišji v zgodovini kraja. Lahko se torej hvalim, da imam najdaljšega na vasi. In tako bo 50 dni, potem ga bomo podrli. Dober razlog za še eno veselico.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije