NA KOŽO

Kolumna Domna Mala: hamburger in kranjska

Po svoje je sramota, da smo komaj leta 2013 dočakali ulično prodajo našega zaščitnega znaka, kranjskih klobas.
Fotografija: Kranjska klobasa. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Odpri galerijo
Kranjska klobasa. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo

Danes je dan hamburgerja, najbolj priljubljenega hitrega prigrizka če ne že na svetu, pa v ZDA in Evropi. Ni natančno jasno, kdo ga je izumil, omenjajo pa komaj 15-letnega Charlesa Nagreena, ki je leta 1885 med prodajanjem mesnih kroglic te v preblisku navdiha sploščil ter položil med dva kosa kruha. V Wisconsinu so mu zato postavili kip. Istega leta naj bi na podobno idejo prišla tudi brata Menches v mestu Hamburg v ameriški državi New York – in evo, hamburger.

Pred 81 leti sta brata Richard in Maurice McDonald odprla svojo prvo restavracijo v kalifornijskem San Bernardinu. Letos sem med epidemijo debelo gledal kolone avtomobilov pred McDonaldovim drive-inom in se spraševal, kako vraga se jim ljubi po pol ure čakati na tisto bombetko s polpetom. Pa hamburgerji niso preplavili samo mest. Z njimi so ponudbo razširili v vseh treh gostilnah v meni bližnjem naselju, celo z angus govedino in takimi za vegetarijance. Naročil sem jih enkrat iz firbca – moj tast jih pa za živo glavo ne bi dal v usta.



Tako kot se on nostalgično spominja aluminijastega kioska na makadamskem parkirišču, kjer zdaj stoji stolpnica bivše ljubljanske Metalke in kjer so se v njegovi mladosti krepčali s popečeno klobaso, žemljo in zenfom, tudi sam v mislih pestujem leta, ko smo po noči v disku zavili na železniško postajo na burek ali v Ajdovščino na lepinjo s čevapi in kajmakom. In niti horseburger, ki se je v prvi polovici devetdesetih pojavil pod Halo Tivoli, nas ni odvrnil od naše zvestobe balkanski tradiciji, ki pa bi jo že tedaj še raje zamenjali za našo domačo. Zato je bila po svoje sramota, da smo komaj leta 2013 dočakali ulično prodajo našega zaščitnega in tudi na ravni EU zaščitenega znaka, kranjskih klobas. Urar v Stari Ljubljani je ugotovil, da si dajo ure popraviti le še redki – in odprl klobasarno.

Upam, da so turisti že spoznali, da je biti v Sloveniji in ne jesti kranjske klobase tako, kot da ne bi bili tam. In prav tako upam, čeprav na trhlih temeljih, da bo takšne ponudbe in odjemalcev, sploh med mladimi, še kaj več. Predvsem zato, ker je kranjska res dobra, malo pa tudi zaradi nacionalnega ponosa.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije