NA KOŽO
Kolumna Domna Mala: Lokalno in globalno
Lokalne katastrofe nas združujejo, sploh če se zgodijo v bližini, popolnoma drugače pa je ob globalnih.
Odpri galerijo
Hvala Slovencem, Bog vas blagoslovi; Iskren pozdrav vsem Slovencem; Slovenci so nam prvi pomagali pri oboroževanju leta 1991; Hvala, dragi sosedi, dobri ljudje ste, samo politika je pokvarjena. In tako naprej. Naenkrat nismo več Janezi in vsi vici na naš račun so pozabljeni. Seveda, po potresu v Petrinji smo res pokazali srčnost in dobroto. Ob vladni pomoči in zbiranju denarja prek humanitarnih organizacij, sploh Rdečega križa in Karitasa, so se izkazale množice državljanov. Gasilski domovi so pokali po šivih, polni podarjenih hrane, pijače in oblek, na Hrvaško so romali konvoji tovornjakov z gradbeno mehanizacijo, prostovoljci so v prtljažnike naložili lopate in hiteli pomagat pri čiščenju ruševin. Pa nismo pomagali samo Slovenci, bivalne kontejnerje, zložljive postelje, odeje so poslali Čehi, Nemci, Italijani, Madžari, Srbi so prispevali milijon evrov, med vožnjo v Ljubljano sem na dolenjski avtocesti srečal kolono kakšnih 50 gasilskih vozil iz Avstrije.
Lokalne katastrofe nas združujejo, sploh če se zgodijo v bližini, sosednji državi. Potres smo ne nazadnje občutili tudi pri nas, zrušilo se je celo nekaj dimnikov, osulo nekaj fasad, razpokalo nekaj cerkva, ustavila se je krška nuklearka, in toliko bolj doživeto smo si predstavljali vso bedo, bolečino in strah niti 200 kilometrov od nas.
Popolnoma drugače pa je ob globalnih katastrofah, mislim seveda na pandemijo novega koronavirusa. Pri tem ne gre več za posameznike, v ospredje stopata politika, ki ves čas razkazuje svoje mišice, in interes kapitala. Medsebojna človeška solidarnost v trenutku izgine. Politiki in kapitalu je preprosto tuja in odveč. Politiki se v Evropski uniji ne želijo poenotiti niti pri ukrepih niti pri zapiranju gospodarstva, celo okoli cepiva se pojavljajo spori, češ, v Nemčiji ga imamo premalo, zato cepljenje poteka prepočasi.
V imenu kapitala in politične moči žrtvujejo življenja svojih državljanov. A ne vseh enako, močnejši za svoje poskrbijo hitreje in bolj, šibkejši jih prepuščajo na milost in nemilost virusa. Ob tem pa se ne zavedajo, da tako postajajo v očeh močnejših politikov in držav nepomembni, prav tako kot je v njihovih očeh nepomembna lokalna raja. Kakšen je položaj naše politike v tem spopadu moči in denimo v primerjavi z Nemci, pa presodite sami.
Lokalne katastrofe nas združujejo, sploh če se zgodijo v bližini, sosednji državi. Potres smo ne nazadnje občutili tudi pri nas, zrušilo se je celo nekaj dimnikov, osulo nekaj fasad, razpokalo nekaj cerkva, ustavila se je krška nuklearka, in toliko bolj doživeto smo si predstavljali vso bedo, bolečino in strah niti 200 kilometrov od nas.
Popolnoma drugače pa je ob globalnih katastrofah, mislim seveda na pandemijo novega koronavirusa. Pri tem ne gre več za posameznike, v ospredje stopata politika, ki ves čas razkazuje svoje mišice, in interes kapitala. Medsebojna človeška solidarnost v trenutku izgine. Politiki in kapitalu je preprosto tuja in odveč. Politiki se v Evropski uniji ne želijo poenotiti niti pri ukrepih niti pri zapiranju gospodarstva, celo okoli cepiva se pojavljajo spori, češ, v Nemčiji ga imamo premalo, zato cepljenje poteka prepočasi.
V imenu kapitala in politične moči žrtvujejo življenja svojih državljanov. A ne vseh enako, močnejši za svoje poskrbijo hitreje in bolj, šibkejši jih prepuščajo na milost in nemilost virusa. Ob tem pa se ne zavedajo, da tako postajajo v očeh močnejših politikov in držav nepomembni, prav tako kot je v njihovih očeh nepomembna lokalna raja. Kakšen je položaj naše politike v tem spopadu moči in denimo v primerjavi z Nemci, pa presodite sami.
