NA KOŽO
Kolumna Domna Mala: Prerevni
Enotno zdravstveno zavarovanje bi jasno kazalo, koliko državljanov je na robu preživetja.
Odpri galerijo
Pred leti sem tukaj pisal o prijatelju, ki je bil 7 let brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zakaj, je njegova stvar, sam je tvegal, če bi se mu zgodilo kaj hujšega in bi sam moral plačati več tisoč evrov za morebitno operacijo.
A imel je srečo in razen gripe, zaradi katere je odštel nekaj evrov za antibiotike, ni imel zdravstvenih težav. Ne nazadnje pa je dopolnilno zavarovanje oglaševano in celo zakonsko opredeljeno kot prostovoljna izbira posameznika. Saj že ime – dopolnilno – pove, da je to le še nadgradnja obveznega zavarovanja. Pa je prijatelj zakoračil v srednja leta, ko zdravje pogosteje nagaja.
»Saj mi je jasno, da bom enkrat moral skleniti dopolnilno zavarovanje,« je skomignil z rameni. Dobil pa je še »prst u šupak«, kakor mi je povedal. Na običajno mesečno premijo dopolnilnega zavarovanja so mu nabili triodstotni pribitek, izvedel je, da zaradi sedemletnega ignorantstva. Sedem let ni bil solidaren ne do sebe ne do drugih. Toda kako, če je ves čas redno zaposlen in v zdravstveno blagajno, ki je sam ni skoraj nič rabil, že tako redno prispeva?! Ker ni dojel, da je dopolnilno zavarovanje v resnici obvezno, bo moral ta pribitek plačevati do smrti.
Ali pa tudi ne, če bodo sprejeli ta hip vročo ukinitev dopolnilnega zavarovanja in to prenesli v obvezno. Slednjega plačujemo različno, glede na višino svoje plače, dopolnilno pa je trenutno še za vse enotno, 35 evrov, pa če si delavec na minimalcu, upokojenec s 400 evri penzije ali menedžer z vilo in jahto.
Po predlogu Levice bi se zaposlenim prispevna stopnja dvignila za eno odstotno točko. Zavarovalnice seveda niso navdušene, ker se ne bodo mogle več pasti na milijonih in milijonih administrativnih stroškov. Vladna koalicija se po drugi strani strinja z novim režimom, ki da bi ga lahko vpeljali z letom 2021, vendar, kot pravi minister za zdravje Aleš Šabeder, številke strižejo za 60 do 70 milijonov evrov.
Vprašajmo se, zakaj. Zato, ker bi po novem delavec plačeval nekaj evrov manj kot 35 evrov, menedžer pa precej več. Ampak garačev na minimalcu je veliko, bogatašev pa v primerjavi z njimi peščica, zato večdesetmilijonska luknja. Enotno zdravstveno zavarovanje bi lepo odsevalo socialno stanje naše družbe – jasno bi kazalo, koliko državljanov je na robu preživetja.
Tem se plače po koncu gospodarske krize niso dvignile, ker se je moralo kupovati vile in jahte, no, hvala bogu se je vsaj zaposlovanje izboljšalo, a kaj ko je na obzorju nova kriza. In se zna rado zgoditi, da se leto 2021 ne bo začelo čez leto in pol.
A imel je srečo in razen gripe, zaradi katere je odštel nekaj evrov za antibiotike, ni imel zdravstvenih težav. Ne nazadnje pa je dopolnilno zavarovanje oglaševano in celo zakonsko opredeljeno kot prostovoljna izbira posameznika. Saj že ime – dopolnilno – pove, da je to le še nadgradnja obveznega zavarovanja. Pa je prijatelj zakoračil v srednja leta, ko zdravje pogosteje nagaja.
»Saj mi je jasno, da bom enkrat moral skleniti dopolnilno zavarovanje,« je skomignil z rameni. Dobil pa je še »prst u šupak«, kakor mi je povedal. Na običajno mesečno premijo dopolnilnega zavarovanja so mu nabili triodstotni pribitek, izvedel je, da zaradi sedemletnega ignorantstva. Sedem let ni bil solidaren ne do sebe ne do drugih. Toda kako, če je ves čas redno zaposlen in v zdravstveno blagajno, ki je sam ni skoraj nič rabil, že tako redno prispeva?! Ker ni dojel, da je dopolnilno zavarovanje v resnici obvezno, bo moral ta pribitek plačevati do smrti.
Ali pa tudi ne, če bodo sprejeli ta hip vročo ukinitev dopolnilnega zavarovanja in to prenesli v obvezno. Slednjega plačujemo različno, glede na višino svoje plače, dopolnilno pa je trenutno še za vse enotno, 35 evrov, pa če si delavec na minimalcu, upokojenec s 400 evri penzije ali menedžer z vilo in jahto.
Po predlogu Levice bi se zaposlenim prispevna stopnja dvignila za eno odstotno točko. Zavarovalnice seveda niso navdušene, ker se ne bodo mogle več pasti na milijonih in milijonih administrativnih stroškov. Vladna koalicija se po drugi strani strinja z novim režimom, ki da bi ga lahko vpeljali z letom 2021, vendar, kot pravi minister za zdravje Aleš Šabeder, številke strižejo za 60 do 70 milijonov evrov.
Enotno zdravstveno zavarovanje bi jasno kazalo, koliko državljanov je na robu preživetja.
Vprašajmo se, zakaj. Zato, ker bi po novem delavec plačeval nekaj evrov manj kot 35 evrov, menedžer pa precej več. Ampak garačev na minimalcu je veliko, bogatašev pa v primerjavi z njimi peščica, zato večdesetmilijonska luknja. Enotno zdravstveno zavarovanje bi lepo odsevalo socialno stanje naše družbe – jasno bi kazalo, koliko državljanov je na robu preživetja.
Tem se plače po koncu gospodarske krize niso dvignile, ker se je moralo kupovati vile in jahte, no, hvala bogu se je vsaj zaposlovanje izboljšalo, a kaj ko je na obzorju nova kriza. In se zna rado zgoditi, da se leto 2021 ne bo začelo čez leto in pol.