Kolumna Domna Mala: Rezidenca
Pred poletnim mrtvilom, ko si tudi politiki privoščijo oddih, je kandidaturo za predsednika države napovedala deveterica, seznam najbrž še ni dokončen. In ko se tako vozim v službo skozi Trnovo, mimo sodobnega bloka, v katerem stanuje odhajajoči predsednik Borut Pahor, se vprašam, ali bo njegov naslednik/naslednica morda – končno – načel(a) vprašanje svoje rezidence.
Tovrstna konkretnejša ideja se je sicer pojavila po volitvah leta 2007, ko je predsednik postal Danilo Türk, predvsem zaradi varnostno vprašljive lokacije njegovega stanovanja v središču Ljubljane, a se je kmalu razblinila, češ da je to razmetavanje denarja, itak je sledila svetovna gospodarska kriza. Tako so nekateri nekdanji predsedniki za neuradno rezidenco uporabljali brunarico na Brdu pri Kranju, ki pa se ji je Pahor odpovedal, da bi prišparal 5000–7000 evrov vzdrževalnih stroškov na leto. Protokolarni dogodki se vsa leta odvijajo večinoma v predsedniški palači, Vili Podrožnik in gradu Brdo.
Pahorju seveda na vrata blokovskega stanovanja ni pozvonil noben minister/predsednik.
In zakaj mislim, da bi predsednik republike moral imeti rezidenco? Ne samo zaradi imidža države, ampak, kot je ubesedil pred kratkim umrli nekdanji minister in diplomat Borut Šuklje, ker »omogoča enostavnejše varovanje kot tudi opravljanje nalog tako imenovane tihe diplomacije z zasebnimi sprejemi«. Pahorju seveda na vrata blokovskega stanovanja ni pozvonil noben minister/predsednik, tako kot so Američani leta 1999 odpovedali neuradni obisk Billa Clintona v Murglah, ko so izvedeli, da to ni naselje rezidenc. Bi Slovenija lahko od tihe diplomacije kaj potegnila? Prav mogoče, in to na gospodarsko-političnem nivoju celo toliko, da nihče ne bi omenjal stroškov morebitne obnove in vzdrževanja rezidence. Mimogrede, Milan Kučan je bil za časa svojih mandatov zadovoljen s predsedniško palačo, ker da takrat, ko se je samostojna država postavljala na noge, rezidenca res ni bila prioriteta, kasneje, kot nekdanji predsednik, pa je menil, da bi jo počasi lahko imeli, predlagal je grad na Bokalcah.
Omenjale so se tudi druge lokacije, tivolski grad, nekdanji hotel Bellevue, Vila Podrožnik, jaz dodajam še eno – že nekaj let je naprodaj Kardeljeva vila pod Šmarno goro. Je pa res, da bi ob morebitnem nakupu slišali, da so spet na delu sile kontinuitete …