Komentar Domna Mala: Tankanje
Korona in cenovna vojna med Savdsko Arabijo in Rusijo sta pred tremi leti vendarle imeli pozitivno plat: gorivo smo tankali po evro za liter. To je bilo sicer petkrat dražje kot v omenjeni Savdski Arabiji, kjer imajo tudi BDP kanec višji, ampak jaz sem bil blažen, ko sem za poln tank odštel samo 60 evrov. Ker lani so mi s kartice pobrali že praktično stotko.
Psihološki vidiki obiska pump so zelo zanimivi. Natankam polno, sicer malo trznem ob računu, ampak nazadnje brez pretiranega komentiranja skomignem z rameni, kaj hočem, tako je. Črno ročko zagrabim štirikrat do petkrat na mesec, saj se redno vozim v Ljubljano, kar znese 400–500 evrov. In potem rabim nove kavbojke ali čevlje. Nekajkrat sem se že opekel, ker sem jih nabavil jako ugodno in so razpadli po nekaj mesecih, zato sem se začel držati starega rekla, da nisem tako bogat, da bi kupoval poceni.
Po novem letu so mi dokončno razpadle najljubše vojaške hlače, in to tako, da se jih ni dalo zašiti, blago je bilo na riti enostavno preveč zlizano. Mucica, vrgla sem jih v smeti, pojdi si kupit nove, je oznanila žena. Po službi sem zavil v army shop in onemel, včasih sem zanje odkartal 45 evrov, zdaj so po 80, če bi hotel, tudi po 100. Ampak, roko na srce, so bile cenejše kot tank dizla, in tudi služile mi bodo dlje kot en teden – kakšnega postprazničnega popusta pa žal ni bilo.
Na črpalkah raznih božično-novoletnih, valentinovih, spomladanskih, zimskih skontov seveda ni. Tako popularnih črnih petkov tudi ne. So pa črni torki: kadar se gorivo slučajno poceni, imamo občutek, da smo res dobili popust, če se podraži, so resnično žalostni. Zadnji ni bil vesel, dizel je poskočil za pet centov, kar smo vedeli že v ponedeljek. Do praznega rezervoarja sem imel še 200 kilometrov in sem že zjutraj zapeljal na najbližji Petrol. Pa tudi takoj odpeljal, ker bi v koloni čakal najmanj pol ure. Se vrnem zvečer, po dežurstvu, sem si rekel. Vrsta je bila takrat še daljša. Naračunal sem si, da bi prišparal tri evre, za en pir torej, in šel domov. Ne razumem namreč šoferjev, ki se jim ljubi gužvati za takšen prihranek, nekateri se zaradi njega peljejo tudi po nekaj kilometrov v eno smer in so nazadnje na ničli, sploh če so imeli tank še napol poln!
Tako sem na povsem praznem servisu tankal v torek zjutraj in ob računu spet le skomignil z rameni. Saj konec koncev šparam: hlače v resnici niso stale 80 evrov, ampak 79,99.
