Kolumna Domna Mala: Trije modreci

Današnji praznik Gospodovega razglašenja oziroma Svetih treh kraljev se obeležuje že od začetka tretjega stoletja, zgodovinsko je celo starejši od božiča. V svetem pismu sploh ne piše, da so bili res trije, toliko naj bi jih določila ljudska domišljija, menda po številu daril Jezusu – izročili so mu sveto kadilo (kot Bogu), zlato (kot kralju) ter miro kot človeku, ki bo prisiljen trpeti in umreti –, ki jih je tudi poimenovala, Gašper, Miha in Boltežar.

S Svetimi tremi kralji je povezano koledovanje. No, saj ta obredni obhod hiš je v navadi tudi okoli božiča in novega leta, a v tem primeru naj ne bi imel krščanskega izročila. V prvi polovici 16. stoletja se učiteljem in učencem nista cedila med in mleko, pa so jih, vsaj nekaj žlic in šalic, nabrali z voščili pri raznih veljakih in dobrotnikih. Najprej so jih obiskovali v vsakdanjih oblekah, pozneje so se odeli v tri modrece. V Šentjerneju naj bi recimo za darove prosili šolniki ne le iz bližnjega Novega mesta, temveč tudi Celja, Laškega in Ljubljane.

Časi so se spreminjali, kakor je bilo koledništvo pred drugo svetovno vojno še razširjeno, je bilo po njej prepovedano, razcvetelo se je spet po osamosvojitvi. Zdaj sicer učiteljem ni več treba hoditi po hišah – jih nekaj poznam in nikakor nimajo slabih dohodkov –, bi pa po pravici, če smo že pri vzgoji in izobraževanju, to lahko počeli pomočnice in pomočniki vzgojiteljev v vrtcih, katerih povprečni plačni razred je pod minimalno plačo. A seveda ne bodo pristali na prosjačenje, za 14. januar so napovedali protestni shod.

Ker do zdaj se jih je že veliko odločilo za odhod, večina se jih je zaposlila v trgovskih centrih. In ko smo pri trgovcih: glede na vsesplošno uvažanje tujih, sploh ameriških običajev, z valentinovim na čelu, nočjo čarovnic in črnimi petki, je prav nenavadno, da v Sloveniji še vedno vztrajamo zgolj pri treh dobrih možeh. Tržna niša so namreč tudi Sveti trije kralji, v Španiji in Latinski Ameriki, zlasti Mehiki, takrat otroci dobijo darilca, največkrat sladkarije.

Saj dveh Miklavžev se najbrž ne bi branili.