Kolumna Domna Mala: Vrnite nam pisoarje!
Če ženska v najlepših študentskih letih ni videla že nekaj tičev, ji pa res ni pomoči.
Odpri galerijo
Sin je togoten pribrzel s faksa in prisedel v avto, oprosti, da zamujam, je rekel, v sekretu je bila gneča. Saj imate vendar pisoarje, sem pripomnil. Nič več, je bil razburjen, so jih odmontirali, ker zdaj ni več moških in ženskih stranišč, ampak so oštevilčeni z 1, 2 in 3, dva sta za vse spole, eden pa za invalide. Svet gre v kurac, je še malce grobo dodal.
Z vsemi spoli je mislil na moške, ženske, transseksualce in fluidneže, to so tisti, pri katerih se izkušnja s spolom v različnih življenjskih obdobjih spreminja, kar koli že to pomeni. Časi, ko so moški hodili na lov in ženske nabirale zelenjad, so pač davno minili, in seveda je prav, da smo enakopravni vsi, mi, ve in kar je še vmes, to vendar ne sme biti samo zapisano na papirju, očitno je zdaj tudi na straniščnih vratih.
Me pa moti terorizem manjšine nad večino. Predvsem nad nami, moškimi. Zagovorniki unisex toalet citirajo sociologa Ervinga Goffmana, češ da je izvirni razlog za ločevanje stranišč po spolu vzpostavljanje in potrjevanje razlik med moškimi in ženskami. Oslarija. Ker ščijem na pisoarju, se ne počutim nič močnejšega od ženske, je pa res, da hitreje končam in da je zato na moških straniščih veliko manj gužve kot na ženskih. Ker lepši spol pa, to se ve, tudi dlje in pogosteje sedi na školjki, že zaradi zakonitosti, s katerimi jih v rednih mesečnih presledkih obdarja (ali pa kaznuje) narava. A to ni moška krivda.
In če smo vsi enaki – zakaj niso pisoarjev, namesto da so jih odstranili iz doslej moškega svetišča, namestili še v poprej ženskega? Ker bi občutljivo dekle utegnilo videti moški spolni ud in se, jojmene, počutilo ogroženo? Lepo prosim, če ženska v najlepših študentskih letih ni videla že nekaj tičev, ji pa res ni pomoči. Zato lahko samo ponovim za svojim sinom: svet gre v kurac.
Z vsemi spoli je mislil na moške, ženske, transseksualce in fluidneže, to so tisti, pri katerih se izkušnja s spolom v različnih življenjskih obdobjih spreminja, kar koli že to pomeni. Časi, ko so moški hodili na lov in ženske nabirale zelenjad, so pač davno minili, in seveda je prav, da smo enakopravni vsi, mi, ve in kar je še vmes, to vendar ne sme biti samo zapisano na papirju, očitno je zdaj tudi na straniščnih vratih.
Me pa moti terorizem manjšine nad večino. Predvsem nad nami, moškimi. Zagovorniki unisex toalet citirajo sociologa Ervinga Goffmana, češ da je izvirni razlog za ločevanje stranišč po spolu vzpostavljanje in potrjevanje razlik med moškimi in ženskami. Oslarija. Ker ščijem na pisoarju, se ne počutim nič močnejšega od ženske, je pa res, da hitreje končam in da je zato na moških straniščih veliko manj gužve kot na ženskih. Ker lepši spol pa, to se ve, tudi dlje in pogosteje sedi na školjki, že zaradi zakonitosti, s katerimi jih v rednih mesečnih presledkih obdarja (ali pa kaznuje) narava. A to ni moška krivda.
In če smo vsi enaki – zakaj niso pisoarjev, namesto da so jih odstranili iz doslej moškega svetišča, namestili še v poprej ženskega? Ker bi občutljivo dekle utegnilo videti moški spolni ud in se, jojmene, počutilo ogroženo? Lepo prosim, če ženska v najlepših študentskih letih ni videla že nekaj tičev, ji pa res ni pomoči. Zato lahko samo ponovim za svojim sinom: svet gre v kurac.
