Kolumna Domna Mala: Vsi smo kurbe

Dva roparja sta si za tarče izbirala prostitutke, ki so svoje storitve opravljale v najetih stanovanjih. Brutalno sta jih pretepla, eno tudi posilila, neuradno celo s pištolo (!), za kar je eden po priznanju dobil pet let zapora in pol, drugemu, ki vse zanika, bodo še sodili. O tem smo poročali v začetku tedna, včeraj pa, da Mestna občina Ljubljana (MOL) nasprotuje rdeči četrti, ki jo hoče vzpostaviti organizacija Dobra družba z namenom, kot pravi njen predsednik Žiga Sedevčič, da bi zmanjšali trgovino z belim blagom in izboljšali nadzor nad širjenjem spolnih in drugih bolezni, poleg tega bi bile spolne delavke varnejše pred kriminalnimi združbami, ki bi si jih hotele podrediti za sužnje. In očitno tudi pred – roparji.

Pripomba MOL je, da je med prostitutkami veliko tujk, ki ne poznajo jezika, delovanja institucij, včasih prebivajo pri nas ilegalno in so zaradi svoje ranljivosti velikokrat podvržene izsiljevanju, in da rdeča četrt njihovega položaja ne bi rešila. Mar res? Prostitucija je v Sloveniji delno regulirana od leta 2008, kar pomeni, da lahko delavke svojo dejavnost registrirajo kot s. p. Tega si velikokrat ne upajo prav zaradi stigmatizacije v družbi. A če bi ta postala tolerantnejša, bi se tudi, verjamem, prostitutke opogumile, v rdeči četrti poslovale kot podjetnice, plačevale davke, hodile na redne zdravniške preglede, ob morebitnih incidentih pa se zatekle na tamkajšnje varne točke, na katerih bi bili varnostniki oziroma predstavniki Sindikata spolnih delavcev Slovenije – ta namreč že obstaja.

Tako pa si občina, in verjamem, da njeno mnenje deli večina državljanov, zatiska oči – če prostitutk in prostitutov ne vidimo, jih ni. Vendar so, in ker povpraševanje kroji ponudbo, ne pa obratno, jih ni malo: po oceni Dobre družbe v vsej državi 3500, od tega okrog 600 v Ljubljani. Če ima vsak/a v povprečju samo tri stranke na dan, torej v tem času potešijo 10.000 Slovencev/Slovenk. Eno Mursko Soboto. Ob tem se, pri povprečni ceni obiska 80 evrov, vsak dan obrne 800.000 evrov, v enem letu 292 milijonov. Večinoma neobdavčenih – ker družba spolne delavce najraje vidi v ilegali.

Pa še ena opazka MOL, glede prostovoljne prostitucije: ženske oziroma moški se zanjo odločijo iz nuje in ne, ker bi želeli prodajati svoje telo. S tem se strinjam, a to je še vedno svobodna odločitev posameznika. Tako kot tudi mi svoje roke in možgane po lastni volji prodajamo za mezde: večina za nizke kot prostitutke na vogalih, manjšina za višje kot bolje plačane spremljevalke. Na koncu pa smo vsi kurbe.