NA KOŽO
Kolumna Dušana Malovrha: Alora, prideš več ksno?
Ker je Nicolaj pri nas zelo prevajan, mi v zvezi s plagiatorsko afero par zadev ne gre iz glave.
Odpri galerijo
Kar sram me je priznati, da v teater (skoraj) ne zahajam. Sem pač bolj ekranski tip. Nazadnje sem pred kakimi petimi leti na malem odru ljubljanske Drame gledal igro, v kateri so igrali … Pozabil. Ampak predvčerajšnjim, ko je odjeknila novica, da je primorski komik, pisec in režiser Boris Kobal za potrebe svojega dela Profesionalci espe prekopiral delo že pokojnega italijanskega avtorja Alda Nicolaja (1920–2004), sem se celo jaz, teatrski analfabet, spomnil, da sem za tega Alda že slišal. Se pravi, da mora biti zelo znan.
Pobrskal sem po spominu, se pravi googlinu, in res: Aldo Nicolaj je med drugim avtor monokomedije Blagi pokojniki, dragi možje, ki je bila konec 90. let pri nas taka uspešnica, da so izvedli nebroj ponovitev. V glavni vlogi je blestela Polona Vetrih, režiral pa je – uganili ste! –, Boris Kobal. Gledališčnika, ki je očitno padel na plagiatorskem testu, sem gledal v televizijskih oddajah. V Teve Poper so mi bile njegove domislice in interpretacije zabavne, ja, celo izvirne.
Glede na to, da torej Nicolaj nikakor ni neznanec, da je celo naš sosed, in to zelo prevajan, izvajan in priljubljen, mi v zvezi s plagiatsko afero par zadev ne gre iz glave.
Prvič: tisti, ki so v celjskem gledališču delo uvrstili v program, se vlečejo ven, češ da je bil na natečaju za izvirno slovensko komedijo (leta 2017) med pogoji tudi ta, da so za moralno in pravno izvirnost komedije odgovorni avtorji. To je že v redu, ampak nekaj pojma bi pa komisije natečajev in vodstva gledaliških hiš že morali imeti, mar ne. Drugače lahko res vsak lolek kopira, krade, plagira po mili volji. Nedopustno.
Drugič. Režiser igre je Jaša Jamnik, velepoznavalec gledališča in komedij. Tak profi, pa da ne bi vedel za sporno ozadje igre Profesionalci espe? Neprofesionalno.
In tretjič, na koncu, a ne nazadnje. Dragi faraoni, kot je Kobal občinstvo naslavljal v oddaji TV Poper: ali je mogoče, da je prav direktorju in umetniškemu vodji Šentjakobskega gledališča ratalo narediti nekaj, kar je s humorjem tako neusmiljeno bičal v svojem delu? Alora, prideš več ksno, Boris? Žalostno.
Pobrskal sem po spominu, se pravi googlinu, in res: Aldo Nicolaj je med drugim avtor monokomedije Blagi pokojniki, dragi možje, ki je bila konec 90. let pri nas taka uspešnica, da so izvedli nebroj ponovitev. V glavni vlogi je blestela Polona Vetrih, režiral pa je – uganili ste! –, Boris Kobal. Gledališčnika, ki je očitno padel na plagiatorskem testu, sem gledal v televizijskih oddajah. V Teve Poper so mi bile njegove domislice in interpretacije zabavne, ja, celo izvirne.
Glede na to, da torej Nicolaj nikakor ni neznanec, da je celo naš sosed, in to zelo prevajan, izvajan in priljubljen, mi v zvezi s plagiatsko afero par zadev ne gre iz glave.
Prvič: tisti, ki so v celjskem gledališču delo uvrstili v program, se vlečejo ven, češ da je bil na natečaju za izvirno slovensko komedijo (leta 2017) med pogoji tudi ta, da so za moralno in pravno izvirnost komedije odgovorni avtorji. To je že v redu, ampak nekaj pojma bi pa komisije natečajev in vodstva gledaliških hiš že morali imeti, mar ne. Drugače lahko res vsak lolek kopira, krade, plagira po mili volji. Nedopustno.
Drugič. Režiser igre je Jaša Jamnik, velepoznavalec gledališča in komedij. Tak profi, pa da ne bi vedel za sporno ozadje igre Profesionalci espe? Neprofesionalno.
In tretjič, na koncu, a ne nazadnje. Dragi faraoni, kot je Kobal občinstvo naslavljal v oddaji TV Poper: ali je mogoče, da je prav direktorju in umetniškemu vodji Šentjakobskega gledališča ratalo narediti nekaj, kar je s humorjem tako neusmiljeno bičal v svojem delu? Alora, prideš več ksno, Boris? Žalostno.
