Kolumna Dušana Malovrha: Dan D
Najbrž ni več dneva v letu, ki ga ne bi bili razglasili za dan nečesa. Tudi minule dni so se kar vrstili. Pred dnevom mrtvih je bil 31. oktober, dan, ko je pred 505 leti Martin Luter na vrata cerkve v Wittenbergu nabil svojih 95 tez, zato imamo zdaj dan reformacije. Z njim vštric hodi svetovni dan varčevanja; bančniki so nam ob tem sporočili, da smo Slovenci trenutno četrti najbolj varčni v Evropski uniji. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so od nas bolj šparovni samo Nizozemci, Nemci in Čehi. Zadnji dan meseca vinotoka je tudi svetovni dan mest, ki smo ga pri nas komaj zaznali.
Prvi november pa je poleg tega, da je dan spomina na pokojne, tudi dan dišečih sveč, cimetov dan, dan kuhane hrane za domače ljubljenčke (fuj, briketi!) in svetovni dan veganov (fuj, meso!). Po vseh svetih pa do konca tedna, 6. novembra, pridejo še dan zavedanja o stresu, mednarodni dan boja proti nekaznovanju zločinov nad novinarji, svetovni dan ozaveščanja o cunamiju, mednarodni dan preprečevanja izkoriščanja okolja v vojni in oboroženih spopadih, dan načosa, dan saksofona, dan gospodinj, ki je obenem tudi dan sendviča in dan, ko možje kuhajo. Celo dan ljubezni do svojega odvetnika praznujemo. Če imamo za odvetnika.
V tej poplavi tradicionalno izplavam za reformacijo in dan mrtvih, zadnji dve leti pa prakticiram tudi dan vitamina D. Svetovni dan tega stebra imunosti v boju proti covidu-19 je 2. novembra, ampak pri nas doma ga »praznujemo« že vsako soboto od oktobra do maja, ko je manj sonca. Tedaj moramo vsi člani gospodinjstva zaužiti D-kapljic, kolikor nam jih mati odmerijo.
Prejšnjo zimo je vitamin D prehrani dodajala približno polovica odraslih, je ob tokratnem svetovnem dnevu poudaril prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. V letih pred covidom pa je med novembrom in aprilom kar 80 % odraslih imelo pomanjkanje vitamina D. »To smo povezali tudi z zelo nizkimi prehranskimi vnosi vitamina D,« je v izjavi še omenil dr. Pravst.
Svetovni dnevi oz. ozaveščanje, kar je njihova glavna naloga, torej le niso (vsi) brez veze. Resda eden najbolj razvpitih in vplivnih zdravnikov na svetu, dr. David Agus, onkolog, ki je zdravil nekoč enega najbogatejših zemljanov Steva Jobsa, ni naklonjen uživanju prehranskih dodatkov z vitaminom D (in C itd.). Svetuje pa cink, ko nas zvije kak virus. Jaz jemljem oba, da ne govorim o treh odmerkih cepiva.
Covida še nisem fasal (vsaj ne da bi vedel), pa bi po statističnih modelih že zdavnaj moral biti okužen. Nekaj pa je potem le na tem, se pravi na kemiji. Ob vsem spoštovanju do čajčkov in drugih naravnih arcnij – brez tablet bi bolj tenko piskali. In ne bi mogli pričakovati tako dolgega življenja. Leta 1950 je bila pričakovana povprečna starost v Sloveniji 64,24 leta, do danes pa se je po projekcijah Združenih narodov dvignila na 81,70. Ne sama od sebe.
