NA KOŽO
Kolumna Dušana Malovrha: Kam so šle vse rožice
Ali sem zaradi ene anemone, šopka zvončkov ali lončka fuksij moška šovinistična svinja?
Odpri galerijo
Dan žena ni več to, kar je bil. Normalno, saj niti ženske niso več, kar so bile nekoč – zatirane, neenakopravne, zapostavljene. Vsaj na našem koščku matere Zemlje samozavestno hodijo vštric z moškimi. Na parkingu pred frizerskim salonom sem med čakanjem – ve se, na koga – preštel, da je že vsak drugi človek (ali če hočete ženski spol: vsaka druga oseba) za volanom ženska. V tem smo izenačeni. Če me spomin ne vara, je bila tudi večina mojih (nad)šefov v službi brez jajc, se pravi – nadšefic. Moja mama je bila šefica, veliko mojih sošolk je na vodilnih mestih. Ne nazadnje je tudi moja žena ta glavna. Doma. A ne le za štedilnikom.
Ob vsem, kar so v zgodovini in življenju pretrpele in dosegle, so ženske ostale naše lepše in boljše polovice, še vedno pa nam hvalabogu tudi kuhajo, perejo in likajo. Zato jim hvaležni moški dvakrat, morda trikrat na leto izrazimo še posebno čast. Naj za trenutek odložijo delo …
Toda po novem jih lahko za takšne dobronamerne želje dobimo fino po smrčku. Kot moj kolega, na primer, velik oboževalec nežnejšega spola. Pred lanskim pohodom Sto žensk na Triglav je v Slovenskih novicah nič hudega sluteč zapisal: »Dekleta, mamice, babice, tete, boljše polovice, skratka, bodo od 6. do 8. septembra 2018 izpustile družinske obveznosti. Ne bodo jih trle temne misli o čezmerni teži, pozabile bodo na ličila, likalnike in šle raje z nami na pot, ki vodi 2864 metrov visoko na kraj, kjer stoji Aljažev stolp, edinstveni primer domoljubja.« Pa so nič hudega slutečega nabili na pranger. Nominirali so ga za bodečo nežo. Če morda ne veste, to ni le roža, ampak tudi nagrada, pardon kazen, ki jo podeljujejo za najbolj seksistično izjavo leta.
V končnem glasovanju se je izkazalo, da kolega le ni taka moška šovinistična svinja, niti med pet najbolj svinjskih se ni uvrstil. Mene pa dan pred mednarodnim praznikom žensk vseeno zanima, ali je še politično korektno in varno voščiti za 8. marec ter podariti vsaj rožico ženi, mami, ženski. Ali pa s tem spodbujam seksizem in bom zaradi ene anemone, šopka zvončkov ali lončka fuksij že kmalu na tapeti?
Ob vsem, kar so v zgodovini in življenju pretrpele in dosegle, so ženske ostale naše lepše in boljše polovice, še vedno pa nam hvalabogu tudi kuhajo, perejo in likajo. Zato jim hvaležni moški dvakrat, morda trikrat na leto izrazimo še posebno čast. Naj za trenutek odložijo delo …
Toda po novem jih lahko za takšne dobronamerne želje dobimo fino po smrčku. Kot moj kolega, na primer, velik oboževalec nežnejšega spola. Pred lanskim pohodom Sto žensk na Triglav je v Slovenskih novicah nič hudega sluteč zapisal: »Dekleta, mamice, babice, tete, boljše polovice, skratka, bodo od 6. do 8. septembra 2018 izpustile družinske obveznosti. Ne bodo jih trle temne misli o čezmerni teži, pozabile bodo na ličila, likalnike in šle raje z nami na pot, ki vodi 2864 metrov visoko na kraj, kjer stoji Aljažev stolp, edinstveni primer domoljubja.« Pa so nič hudega slutečega nabili na pranger. Nominirali so ga za bodečo nežo. Če morda ne veste, to ni le roža, ampak tudi nagrada, pardon kazen, ki jo podeljujejo za najbolj seksistično izjavo leta.
V končnem glasovanju se je izkazalo, da kolega le ni taka moška šovinistična svinja, niti med pet najbolj svinjskih se ni uvrstil. Mene pa dan pred mednarodnim praznikom žensk vseeno zanima, ali je še politično korektno in varno voščiti za 8. marec ter podariti vsaj rožico ženi, mami, ženski. Ali pa s tem spodbujam seksizem in bom zaradi ene anemone, šopka zvončkov ali lončka fuksij že kmalu na tapeti?
