Kolumna Dušana Malovrha: Medo, roke kvišku!
»Ko gremo kam na obisk, najprej potrkamo. Ko pridemo v gozd, najavimo svoj prihod. Z zvoki opozorimo medveda nase in mu omogočimo pravočasen umik,« je poudarjeno v knjižici Sožitje z medvedom? Če kosmatinca srečamo, pa je najpomembneje ohraniti mirnost. Obstanemo, ga ne vznemirjamo ali strašimo z gibi ter se počasi in previdno umaknemo v smeri našega prihoda, še svetujejo v omenjeni brošuri.
No, iz druge šape lahko povem sledeče. Jeseni sem nabiral gobe v dolenjskem rajonu, no, sva nabirala. Sezona je bila rekordna, zato je bilo iluzorno pričakovati, da bova v gozdu sama. Ampak saj v revirju medveda nimaš nič proti, če srečaš – sočloveka. In sva ga zaslišala, že od daleč. Pravzaprav sva slišala tranzistor.
»Odkar sem ga srečal, brez radia več ne hodim po gobe,« nama je zaupal domačin s polno košaro jurčkov. Vstopil je v medvedov osebni prostor, ta obsega okoli 30 metrov. Obstal je in dvignil roke, možakar, namreč, da bi bil videti čim višji, nato pa se s sesalcem druge vrste brez besed ali kretenj opazoval. In opazoval. In opazoval. Menda je trajalo celo uro, da se ga je zver končno naveličala in je odhlačala po svoje. Tisto z rokami kvišku se mi zdi kar logično in sem si zapomnil, za vsak slučaj. Radia pa še ne jemljem s sabo, čeprav bi se najbrž to spremenilo, če bi kdaj doživel (in preživel) srečanje s kakim ursusom arctosom L.
Glede na to, da sem rekreativni nabiralec, možnost, da med katerim izmed sovjih sprehodov po gozdu nabašem na največjo evropsko zver, najbrž niti ni tako majhna. Po oceni stroke je pri nas rjavih medvedov že približno 1100 (še leta 2007 je bil stalež dobrih 400 primerkov) in čedalje pogosteje zapuščajo svoj običajni habitat.
Minister je zato pred tednom dni dovolil odstrel 230 medvedov, a je premier pozval k njegovi zamrznitvi. No, potem sta v torek pri Turjaku dva medota skočila pred avto in premier je odmrznil. Žal pa je še vedno globoko zamrznjena skupina za intervencije, ki smo jo nekoč že premogli in bi odlovila tudi medveda, ki je po prometni nesreči ranjen – in zato morda še bolj nevaren – zbežal nazaj v gozd.
